Dejavnost Svetega sedeža v mesecu aprilu

APRIL (ponedeljek, 31. december 2007, RV) - Pregled dogajanja pri Svetem sedežu v minulem letu nadaljujemo z mesecem aprilom. V predgovoru svoje knjige Jezus iz Nazareta papež Benedikt XVI. bralke in bralce vabi k določeni meri vnaprejšnje simpatije, kot predpogoju za razumevanje. Njegovo vabilo je bilo na široko sprejeto, kakor kažejo povzetki iz italijanskega in nemškega tiska, potem ko je knjiga 16. aprila, na papežev 80 rojstni dan, izšla hkrati v Nemčiji in Italiji. Seveda pa so se pojavile tudi nekatere kritične recenzije, ki jih je Benedikt XVI. predvidel, zlasti ko je v predgovoru izrecno zapisal, da je knjiga sad njegovih osebnih razmišljanj, nikakor pa ni dejanje uradnega učiteljstva. Knjiga Jezus iz Nazareta, napisana med letoma 2003 in 2006, ni bila zamišljena kot nasprotje moderne eksegeze, pa vendarle temelji na prepričanju, da je slednja zameglila najbolj pristno oporno točko vere, osebo Jezusa Kristusa. Zato knjiga predstavlja evangeljskega Jezusa kot pristnega zgodovinskega Jezusa, ki je izraz Ratzingerjevega osebnega iskanja. Podatki o prodaji knjige pričujejo o izjemnem zanimanju publike za njegovo teološko razmišljanje, saj je italijanski založnik Rizzoli, ki mu je vatikanska založba prodala tržne pravice za to knjigo, ob izidu francoskega prevoda 23. maja prodal že milijon in pol kopij. Poleg omenjenih prevodov so medtem izšli tudi prevodi v grščini, poljščini, angleščini in slovenščini.
Teden dni po izidu njegove knjige, 24. aprila, se je papež vrnil na površje verske kronike, in sicer tokrat v svoji institucionalni vlogi. Tiskovni urad Svetega sedeža je namreč objavil zbirko pisem, ki sta si jih izmenjala Benedikt XVI. in nemška kanclerka Angela Merkel, ki je takrat hkrati vodila predsedstvo Evropske unije in skupine G8. Papež in Merklova sta si pisma izmenjala med decembrom 2006 in februarjem 2007, njihova vsebina pa zadeva prizadevanje, da bi v središče mednarodne pozornosti postavili nujne in pogosto tudi dramatične potrebe najbolj revnih držav, zlasti v Afriki. Za te države papež prosi širok in neoviran dostop do svetovnih trgov, ukrepe za čim prejšnji popolni in brezpogojni odpis zunanjega dolga, razvojno pomoč s strani bogatejših držav ter več investicij na zdravstvenem in farmacevtskem področju. Merklova s svoje strani papežu odgovarja, da jo veseli dejstvo, da razmišljanje vrha Katoliške Cerkve v tem smislu pravzaprav sovpada s prioritetami nemškega predsedstva Uniji in G8. V Rimu bo od 5. do 26. oktobra 2008 potekalo 12. redno zasedanje Sinode škofov, in sicer na temo: »Božja beseda v življenju in poslanstvu Cerkve«. Že 27. aprila, torej kar leto in pol pred sinodo, pa so izšle Smernice ali Lineamenta za razmišljanje na ravni celotne Cerkve. Od leta 1965, odkar je bil na željo drugega vatikanskega cerkvenega zbora ustanovljen organ z imenom Sinoda škofov, bo to že šestič, da bodo škofje iz vsega sveta razpravljali o temi, ki sovpada z enim izmed koncilskih dokumentov. Hkrati pa bo to prvič, da bo predmet razprave ena izmed štirih velikih koncilskih dogmatičnih konstitucij, in sicer o božjem razodetju. S sinodalno razpravo želi Cerkev spodbuditi pravilno hermenevtično razlago Svetega pisma, ekumenski dialog, olajšati judovsko krščanski ter medverski in medkulturni dialog. Besedilo Smernic je razdeljeno na tri poglavja, in sicer: Razodetje, Božja beseda, Cerkev – Božja beseda v življenju Cerkve – ter Božja beseda v poslanstvu Cerkve. Na koncu vsakega poglavja pa so navedena vprašanja, na katera so morale posamezne krajevne Cerkve odgovoriti do konca novembra 2007.