LJUBLJANA(torek, 18. december 2007, RV) – Včeraj je v veliki dvorani ljubljanske
Teološke fakultete pričeval misijonar Pedro Opeka. Kot »bojevnik upanja« je
govoril o svojem delu med smetiščarji v glavnem mestu Madagaskarja, Atananariva, o
uspešnem premagovanju revščine in kaj revni svet v razvoju pričakuje od razvitega
sveta. Predsednik Republike Francije Nicolas Sarkozy je v oktobru Pedra Opeko počastil
s francoskim državnim odlikovanjem viteza častne legije. Visoko državno
priznanje je slovenskemu misijonarju izročil francoski veleposlanik na Madagaskarju.
Pedro Opeka kot katoliški misijonar že 30 let deluje na Madagaskarju. Na obrobju glavnega
mesta Antananariva pomaga vračati človeško dostojanstvo mnogim brezdomcem, ki se preživljajo
z zbiranjem odpadkov na smetiščih prestolnice. S svojimi 412 malgaškimi sodelavci
je v okviru človekoljubne organizacije Akamasoa, ki jo je ustanovil leta 1989,
okrog 2900 družinam pomagal zgraditi stanovanja, postavil 6 zdravstvenih domov ter
ustanovil 9 šol, v katerih se izobražuje 9275 otrok in mladih. Organizacija je poleg
tega pomagala pri ustanavljanju 72 javnih šol, dejavna pa je tudi na področju izobraževanja
odraslih. Ocenjujejo, da je na ta način Pedro Opeka v osemnajstih letih neposredno
pomagal kar 250.000 revnim prebivalcem Madagaskarja. Ko se spominja začetkov svojega
dela med ljudmi na smetišču glavnega mesta Antananariva, misijonar Opeka izraža prepričanje,
da je vsak problem v praksi možno rešiti. Ko se je srečal z neizmerno bedo ljudi,
ki so se na smetišču z živalmi borili za isti kos odpadka hrane, je živo doživel,
da mora skupaj z njimi kreniti na pot upanja. Vsi ga potrebujemo. Otroci, mladi, odrasli
in stari potrebujejo upanje brez iluzornih obljub. V misijonarju se je nenehno utrjevala
zavest in krepilo prepričanje, da je nujno, da kar nekomu obljubiš, tudi narediš.
Ob tem je treba delati skupaj z ubogimi in med njimi. In tako je vztrajnost pri delu
odprla vrata src. V njih se je začelo prebujati prej tolikokrat razočarano upanje.
Kljub težavam in neuspehom je treba vztrajati in se ne prepustiti malodušnosti, je
prepričan. Ob prihodu na smetišče se misijonar Opeka ni zavedal, da bo s svojim delom
pritegnil pogled vrhov oblasti ne le na Madagaskarju, temveč tudi v Evropi. Dolgoletno
delo, povezovanje, molitev in zaupanje, je otrokom, mladim, odraslim in starim prineslo
novo upanje. V šolah, ki so zrasle ob delu za najbolj bedne in na dnu brezupa, je
sedaj 9275 otrok. Ti so dobili možnost izobrazbe in dostojnega preživetja za jutri,
čeprav tudi zdaj stiska nenehno preži nanje. En kos kruha, en bombon,
en sadež ob Božiču, bo tem otrokom že pričaral in dal slutiti, da je Božič
zares velik praznik. Danes je misijonar Pedro Opeka odpotoval nazaj med svoje
ljudi na Madagaskarju. Hvaležen je Slovencem, ki so mu pomagali, da bo letošnji Božič
zanje še večji praznik.