Doktrinalno navodilo o nekaterih vidikih evangelizacije

VATIKAN (petek, 14. december 2007, RV) – Kongregacija za verski nauk je danes izdala navodilo, z naslovom Doktrinalno navodilo o nekaterih vidikih evangelizacije.
V uvodnem delu dokumenta je pojasnjen povod za njegovo izdajo. Danes prihaja do vedno večjih nejasnosti glede misijonarske dejavnosti Cerkve. Pogosta so stališča, da pri oznanjevanju gre za omejevanje svobode, da je dovolj ljudi pozvati k delovanju v skladu z vestjo ali si prizadevati za pravičnost, svobodo, mir in solidarnost v družbi, brez namena spreobrnitve v Katoliško cerkev. Po nekaterih prepričanjih pa je odrešenje mogoče tudi brez vere v Kristusa ali vključenosti v Cerkev.
V nadaljevanju dokument poudarja, da človekova svoboda ni ločena od resnice. Bog je človeku podaril razum in voljo, da lahko spozna in ljubi, kar je resnično in dobro. Dokončna izpolnitev človeka je v tem, da v Kristusu sprejme Božje razodetje, kakor ga oznanja Cerkev. Resnice pa človek ne more doseči sam, ampak vedno s pomočjo drugih in z zaupanjem v znanje, ki ga od drugih sprejme. Poučevati in vstopati v dialog z namenom, da bi nekoga popeljali k svobodnemu spoznanju in ljubezni do Kristusa, ne pomeni poseganje v človekovo svobodo, temveč prej za upravičeno ustvarjanje plodnih medčloveških odnosov. Člani Cerkve spontano hrepenijo po tem, da bi z drugimi delili svojo vero, ki jim je bila zastonj dana. Evangelizacija, ki je oznanjevanje evangelijske resnice pozitivno vpliva na druge kulture in tradicije, prav tako pa tudi člani Katoliške cerkve odprto sprejemajo njihovo bogastvo. Nasilno in neprimerno zapeljevanje, ki ne spoštuje človekovega dostojanstva in verske svobode drugega, ne sodi v krščansko evangelizacijo.
Doktrinalno navodilo v nadaljevanju izpostavi nekatere vidike cerkvenega nauka. Od prihoda Svetega Duha naprej se Evangelij oznanja vsem ljudem, da bi vsi verovali in postali Kristusovi učenci in člani Cerkve. Spreobrnjenje je sprememba v razmišljanju in v dejanjih, in izraža naše novo življenje v Kristusu.
Za krščansko evangelizacijo priključitev novih članov v Cerkev ne pomeni širjenja moči, ampak je vstop v prijateljski odnos s Kristusom, ki povezuje nebesa in zemljo, vse celine in dobe. V tem smislu Cerkev prinaša Božjo navzočnost in je tako orodje pravega počlovečenja človeka in sveta. Dokument navaja Pastoralno konstitucijo o Cerkvi v sodobnem svetu, ki uči, da spoštovanje in širjenje verske svobode ne sme povzročiti ravnodušnosti do resnice in dobrote. Tiste, ki sledijo Kristusa, ljubezen spodbuja, da vsem razglašajo odrešujočo resnico. To poslanstvo ljubezni se mora izvrševati z oznanjevanjem v svetu in pričevanjem z lastnim življenjem.
Doktrinalno navodilo posebno pozornost posveča ekumenskemu področju, ki ima v evangelizaciji pomembno vlogo. Ločenost kristjanov lahko resno ogrozi verodostojnost evangelizacije. Več ekumenizma pomeni tudi večjo edinost med kristjani. Pomembno je, da katoličani, ki se posvečajo evangelizaciji v deželah, kjer živijo tudi drugi kristjani, vršijo svoje poslanstvo s spoštovanjem do tradicije in duhovnega bogastva dežele in z iskrenim sodelovanjem. Evangelizacija lahko uspeva samo v dialogu, zato morajo katoličani vstopiti v spoštljiv dialog z drugimi kristjani, ki mora temeljiti na dobrotljivosti in resnici. V zaključku Doktrinalno navodilo poudarja, da je misijonarstvo lastno Cerkvi in navede besede papeža Benedikta XVI., ki pravi, da je pričevanje in oznanjevanje Evangelija prvo, kar lahko kristjani dajo vsaki osebi in vsemu človeštvu, saj so poklicani da vsem sporočajo Božjo ljubezen, ki se je v polnosti izrazila v Jezusu Kristusu, Odrešeniku sveta.