LJUBLJANA (ponedeljek, 3. december 2007, RV) – V prostorih Založbe Družina je v soboto
najprej bila predstavitev knjige dr. Franceta M. Dolinarja z naslovom Ljubljanski
škofje, zatem pa še odprtje slikarske razstave z naslovom V zrcalu Rudija Španzla.
Obeh dogodkov so se udeležili tudi kardinal Franc Rode, apostolski nuncij v Republiki
Sloveniji msgr. Santos Abril y Castelló in ljubljanski nadškof in metropolit msgr.
Alojz Uran. Knjiga Ljubljanski škofje »odstira pomemben del slovenske nacionalne
zgodovine, ki se zrcali v štiriintridesetih osebnostih ljubljanskih škofov, knezoškofov,
nadškofov in metropolitov in v devetih osebnostih ljubljanskih pomožnih škofov. Te
osebnosti so v skorajda 550-letni zgodovini ljubljanske škofije odločilno posegle
v versko in cerkveno, družbeno in kulturno, politično in cerkvenopolitično podobo
domala celotnega slovenskega prostora, nekateri med njimi pa so odigrali pomembno
vlogo tudi na političnem in diplomatskem parketu Svetega rimskega cesarstva nemške
narodnosti«, je na začetku predstavitve naglasil dr. Dolinar, avtor knjige. Dejal
je, da so »življenjske zgodbe štiriintridesetih ljubljanskih škofov takò tesno vpete
v versko, cerkveno, družbeno, politično in kulturno zgodovino osrednjega slovenskega
prostora in so v toliki meri postale njen sestavni del, da bi bila brez njega slovenska
nacionalna zgodovina bistveno osiromašena in v nekaterih pogledih celo nerazumljiva«. Med
številnimi znanimi portreti Slovencev razstave z naslovom V zrcalu Rudija Španzla
pa pozornost pritegne upodobitev kardinala dr. Franca Rodeta, ki ga je umetnik Španzel
poimenoval kar Velikonočni kardinal. Kardinal Rode je v kratkem nagovoru Rudija Španzla
označil kot med najboljšimi najboljšega in najizrazitejšega portretista v tem trenutku
v slovenski deželi. Dejal je, da pri njegovih portretih ne občudujemo le likovne dovršenost,
ki je neprekosljiva in mojstrska. Pri Španzlu je tudi nekaj, kar je redko v današnjem
slikarstvu, je dejal kardinal, predstavljen je namreč ne le zunanji videz človek,
ampak njegova duša. V Španzlovih portretih se čuti, kako je človekova duša, ki sije,
izžareva, prebija obraz in se razodeva tistemu, ki portret opazuje, nekaj izrazitega.
V njegovih portretih je prisotna intenzivnost življenja, je povedal kardinal in jih
primerjal s portretom kardinala Fornezzeja, poznejšega Pavla III., ki ga je naslikal
Rafael. Avtor portretov, Rudi Španzel, je dejal, da so slike eliksir njegovega
znanja, časa, občutij in hotenj, in govorijo o preteklosti, sedanjosti in morda celo
o prihodnosti. V veliko čast in izziv mu je bilo upodobiti kardinala Rodeta, ki ga
je imenoval slovenske matere sina in pravega Slovenca v Vatikanu.