Sveti oče molil Angel Gospodov

VATIKAN (nedelja, 2. december 2007, RV) - Papež Benedikt XVI. je dopoldne obiskal bolnico »Sv. Janeza Krstnika«, ki jo vodi Sovrani malteški viteški red. Najprej je vodil slovesno somaševanje, nato pa obiskal oddelek za reanimacijo in intenzivno nego. Po srečanju z najtežjimi bolniki se je vrnil v Vatikan, kjer je na Trgu sv. Petra z množico vernikov molil Angel Gospodov.
V nagovoru pred molitvijo je na začetku dejal, da se s prvo adventno nedeljo začne novo bogoslužno leto, ko se božje ljudstvo ponovno poda na pot, da bi živelo skrivnost Jezusa Kristusa v zgodovini. Kristus je isti, včeraj, danes in jutri, spreminja se le zgodovina in od nas zahteva, da jo stalno evangeliziramo. Zgodovino je namreč vedno potrebno od znotraj obnavljati. Edina resnična novost je Jezus Kristus; On je prava polnost zgodovine, svetla prihodnost človeka in človeštva. Od mrtvih vstali Jezus je Gospod, ki mu bo Bog podvrgel vse njegove sovražnike, vključno samo smrt.
Današnja nedelja pa je tudi nadvse primeren dan, da ponudim vsem ljudem dobre volje svojo drugo okrožnico, ki sem jo posvetil prav krščanskemu upanju. V okrožnici pokažem, kako je upanje najtesneje povezano z »vero«. Upanje je dar, ki spremeni življenje tistemu, ki ga sprejme, kakor kažejo izkušnje tolikih svetnikov in svetnic. Kaj je torej to tako veliko in utemeljeno upanje, da lahko rečemo, da je vir odrešenja? Krščansko upanje je v bistvu poznavanje Boga, je odkrivanje, da je Očetovo srce dobro in usmiljeno. Jezus nam je s svojo smrtjo in vstajenjem razodel veličastno Očetovo obličje, ki nam v svoji veliki ljubezni daje nezlomljivo upanje, ki ga niti smrt ne more načeti, da se v življenju vsakega, ki se izroči temu Očetu odpre stvarnost večne blaženosti.
V zadnjem delu govora je papež dejal, da je sodobna znanost potisnila vero in upanje v osebno področje. Danes pa se kaže, pogosto na zelo dramatičen način, da človek in svet potrebujeta Boga, pravega Boga, ker bosta sicer ostala brez upanja. Znanost veliko prispeva, da je človeštvu dobro, toda ne more ga odrešiti. Človeka odrešuje ljubezen, ki naredi človekovo osebno in skupno življenje lepo. Zato tisto veliko, popolno in dokončno upanje daje samo Bog, ki nas je v Jezusu obiskal in nam podaril življenje, ki se bo z njim vrnilo ob koncu časov. Mi upamo v Kristusa in Njega pričakujemo! Z Marijo, njegovo Materjo, Cerkev gre naproti svojemu Ženinu, in to tako, da vrši dela ljubezni, ker se upanje, kot tudi vera dokazujejta z ljubeznijo, je zaključil Sveti oče svoj nagovor per molitvijo Angelovega češčenja.