Sveti oče podpisal svojo drugo okrožnico Spe salvi – Odrešenjsko upanje

VATIKAN (petek, 30 november 2007, RV) - Papež Benedikt XVI. je dopoldne ob 11. uri v Apostolski palači, uradno podpisal svojo drugo okrožnico, z naslovom Spe salvi – Odrešenjsko upanje. Naslov vsake okrožnice po izročilu tvori prva beseda, ali prvi dve, največ tri besede, s katerimi se začne besedilo okrožnice. Zato ji ime nove okrožnice Spe salvi facti sumus – Odrešeni smo bili namreč v upanju (Rim 8,24) prevod začetka stavka iz Pisma apostola Pavla Rimljanom. Prevod prvih dveh besed se v slovenščini glasi Odrešenjsko upaje. Navedena izraza tudi najbolje nakazujeta celotno vsebino okrožnice, ki je, kot rečeno, posvečena krščanskemu upanju. Odrešenje, zveličanje, pravi dobesedno Sveti oče v okrožnici takoj v uvodu, po krščanskem verovanju ni le preprosto dejstvo. Odrešenje nam je bilo darovano v smislu, da smo prejeli upanje, upanje polno trdnosti, ki ne osramoti, kot uči sv. Pavel, v moči katerega se lahko soočamo in spoprimemo z našo vsakdanjostjo. Naša sedanjost, nadaljuje papež, je lahko tudi utrujajoča, kljub temu pa jo lahko živimo in sprejmemo, če vodi k cilju in če imamo o tem cilju kakšno gotovost oziroma če je ta cilj tako velik, da opraviči napore potovanja.
To so prve misli iz nove okrožnice Odrešenjsko upanje, ki sta jo dopoldne v dvorani Tiskovenga urada Svetega sedeža pripravila kardinala: jezuit in biblicist p. Albert Vanhoye, ter dominikanec p. Georges Marie Cottier, papeški teolog v pokoju.
Kard. Vanhoye je svojo predstavitev začel z mislijo, da nam Sveti oče na začetku novega cerkvenega leta, v adventu torej, daje razsvetljeno, opogumljajočo in spodbujajočo okrožnico o krščanskem upanju, ki se veličastno vključuje v ta bogoslužni čas. V tej okrožnici odkrivamo papeža kot globokega teologa in pozornega dušnega pastirja, ki pozna potrebe svoje črede. Ob globokih razmišljanjih o odnosih med kriščanskim upanjem in krščansko vero, najdemo ganljive strani o velikih pričevalcih upanja, začenši od sv. Avguština, ki je živel v dramatičnem obdobju, pa vse do danes, kot je bila sv. Jožica Bakhita, Afričanka v 19. stoletju, ki je bila od svojega 9. leta dalje sužnja, mučena, končno pa osvobojena in rojena za upanje zahvaljujoč svojemu srečanju s krščanskim Bogom.
Kadr. Cottier je na začetku svoje predstavitve nove okrožnice dejal, da le-ta prinaša veliko razmišljanj o krščanskem upanju, ki je bistvena razsežnost kristjanovega bivanja. Razmišljanje Svetega očeta pa je tudi polno lepote in osvobajajoče moči, ki kar vabi h globokemu razmišljanju o duhovnem stanju našega časa, ko se sprašuje o nekaterih velikih ljudeh modernega časa in o zavesti o krizi našega časa. Med velikim ljudmi našega časa papež navede tudi Karla Marxa in njegovo vero v napredek, ki je nova oblika človeškega upanja na osnovi revolucije industrijskega proletariata, ki je žrtev razvoja kapitalistične družbe. Ta revolucija bi morala tvoriti odločilen in dokončen korak k odrešenju človeka. Napredovanje k dobremu bi naj bilo delo ali učinek, ne znanosti kot take, ampak »politike, ki naj bi bila znanstveno zamišljena«. Marxova obljuba, pravi papež v okrožnici, je privlačila zaradi bistrih analiz in jasno pokazanih sredstev, ki naj bi privedla do korenitih sprememb, in še na novo osvaja. Njegova revolucija se je najbolj korenito uresničila v Rusiji. V 21. odlomku pa papež razmišlja o »Marxovi temeljni zmoti«. Marx namreč ni povedal, kako bodo zadeve potekale po revoluciji, ker je preprosto pozabil, »da človek vedno ostane človek«. Pozabil je, da svoboda ostane vedno svoboda, tudi za zlo. Mislil je, da ko bo enkrat uredil gospodarstvo, da bo potem vse na svojem mestu. Njegova največja zmota je materializem. Po teh analizah se papež v okrožnici zelo močno in zavestno vpraša: Kaj, v kaj naj upamo?! V tej luči potem na zastavljeno vprašanje niza ključne odgovore, ki so hkrati najgloblja vsebina okrožnice o krščanskem upanju.
Naj povemo, da bomo v naših oddajah obširneje prestavili novo okrožnico papeža Benedikta XVI. v adventnem času, kot posebno pripravo na praznik Gospodovega rojstva.