Evropski Parlament zaskrbljen zaradi preganjanja kristjanov
STRASBOURG (torek, 27. november 2007, RV) – Tudi Evropski parlament je izrazil skrb
nad preganjanjem kristjanov in se ponovno zavzel za svobodo misli, govora in veroizpovedi.
V resoluciji, ki jo je sprejel 15. novembra, je parlament vlade posameznih držav članic
Evropske unije pozval k zaščiti človekovih pravic in boju zoper diskriminacijo in
nestrpnost, istočasno pa se je zavezal, da bo podpora, ki jo bo namenil državam, odvisna
od stanja na področju verske svobode. Podpredsednik Evropskega parlamenta in prvi
podpisani pod resolucijo Mario Mauro je v izjavi za agencijo Zenit poudaril, da je
preganjanje kristjanov danes ena najbolj vročekrvnih groženj dostojanstvu človekove
osebe. Resolucija navaja številne konkretne primere zastraševanja, ugrabitev in umorov
kristjanov v Iraku, napade na krščanske cerkve, umor protestantskega škofa, bombni
napad na pakistansko šolo, ki jo vodijo misijonarji, umor profesorja v krščanski knjižnici
v Gazi in umor dveh moških v Egiptu. Poleg tega resolucija obsoja ugrabitev filipinskega
redovnika Giancarla Bossija in umor novinarja Hranta Dinka ter treh kristjanov s turške
založbe Zirve. V resoluciji je poudarjena tudi resnost ogroženosti svobode izražanja
na Kitajskem ter zapiranje vernikov in škofov v tej državi, izpostavljeno pa je tudi
zatiranje Cerkve v Vietnamu in Sudanu. Mauro je zatrdil, da je verska svoboda lakmusov
test za ugotavljanje spoštovanja človekovih pravic in svoboščin. Evropski parlament
je prav iz tega razloga prvič v zgodovini izrazil ostro nasprotovanje vsem oblikam
nasilja nad krščanskimi skupnostmi in na vlade držav članic Evropske unije naslovil
zahtevo, naj se vključijo v iskanje krivcev, ki izvajajo takšno nasilje. Dolžnost
držav je, da svojim državljanov zajamčijo zaščito njihovih svoboščin in pravic, vključno
s pravico do spreobrnjenja, je izjavil Mauro. Umor Ramija Khaderja Ayyada v Gazi je
po njegovem prepričanju le vrh ledene gore, v Palestini, Libanonu in drugih regijah,
kjer so kristjani potisnjeni na rob družbe, pa obstaja ogromno še bolj razširjenih
in skritih nasilnih dejanj zoper kristjane. Resolucija zato ponavlja, da je Evropska
unija na strani človekovih pravic in pravic verskih skupnosti ter da želi v vseh regijah
zaščititi njihovo identiteto, istočasno pa želi podpreti in zavarovati tudi vse verske
manjšine, je poudaril podpredsednik Evropskega parlamenta in dodal, da si evropska
skupnost prizadeva za svobodo misli, govora in veroizpovedi. Resolucija, sprejeta
15. novembra izpostavlja tudi pomen dialoga med različnimi verstvi, ki lahko veliko
prispeva k ustvarjanju miru in razumevanja med ljudmi. Verske voditelje poziva, naj
se odločno zoperstavijo verskim skrajnežem in spodbujajo vzajemno spoštovanje med
pripadniki različnih veroizpovedi. Mauro je pojasnil, da bo lahko Evropska komisija
odslej podporo programom za sodelovanje in razvoj podeljevala tudi na osnovi spoštovanja
verske svobode. Evropa ne sme več prezirati in zaničevati kristjanov, je še dodal
Mauro.