Sestra Darija Krhin razmišlja o svojem sodelovanju

S. DARIJA KRHIN (sobota, 24. november 2007, RV) - Jutri, na praznik Kristusa Kralja vesoljstva, se zaključuje cerkveno leto. Z njim se tudi zaključuje sodelovanje s. Darije Krhin z našim programom, ko je tri leta vestno in skrbno pripraljala duhovne misli za nedelje in večje praznike. Vodstvo slovenskega programa Radia Vatikan se ji za to veliko opravljeno delo iskreno zahvaljuje tudi v vašem imenu, dragi poslušalci in poslušalke! Sestra Darija, res iskreni Bog plačaj!
Našo pridigarko smo zaprosili, da sama poda kratko razmišljanje po opravljenem delu in vloženih naporih, kako je to poslastvo doživljala, kako so duhovne misli nastajale, kako jih je prelivala v radijska besedila, in še kaj. Rada se je odzvala. Prisluhnimo.
LJUBLJANA - Prva misel, ki me navdaja, je zahvala Slovenski oddaji Radia Vatikan za izziv, da naj sprejmem pripravljanje sobotnih duhovnih misli, sem delo sprejela, čeprav z velikim strahom. Danes, ko sklepam tri-letno pripravljanje, pa me spremlja tudi velika hvaležnost Bogu za moč pri tem delu, ki ni bilo lahko.
Kaj me je vodilo pri tem delu? Predvsem to, da bi preko povedanega vsaj kdaj in vsaj komu pomagala do povezanosti z Jezusom Kristusom, z Njim, ki daje mojemu življenju in vsemu smisel. Koliko mi je to uspelo, ve le on in pa tisti, ki jih je on sam po mojih besedah nagovarjal. Tistim, ki so me poslušali, sem želela približati resnico, da je vera predvsem odnos, da je srečanje z Osebo, z Jezusom Kristusom, da le taka vera osrečuje in rodi življenje - da vera ni predvsem skupek nekih zapovedi. Taka osebna vera je dar, pa tudi sad osebnega prizadevanja, molitve in življenja iz prejetega daru.
Drugo pomembno dejanje je bila molitev za te, ki me bodo poslušali. Lahko rečem, da ni bila nobena duhovna misel izrečena v eter brez tega temelja. Tudi ko sem se pripravljala na pisanje in pri pisanju samem, sem res zelo pogosto mislila na to, da bo moja misel izrečena javno, da jo bodo slišali mnogi, da jo zato mora spremljati Božji blagoslov. Pri pisanju sem bila tudi "izbirčna": dokler zapisane misli niso imele meni osebno kaj povedati, jih nisem mogla zaključiti. Zato je bilo za pripravo potrebno res veliko časa; zato so bile potrebne mnoge noči, da sem lahko v miru zapisovala to, kar se je prej rojevalo v srcu. Ni mi žal truda, ki je bil vložen v to triletno pripravljanje. Disciplina je bila potrebna tudi v tem smislu, da sem vedno pripravila le eno stran besedila.
Tretje, kar je bilo pomembno pri pripravi, je bila tako imenovana "daljna priprava" - branje svetopisemskih besedil za naslednjo nedeljo, kakšnega komentarja, nagovorov svetega očeta ali njegovih knjig, misel na pomembne dogodke, pogled v to, kaj o določeni temi pove Katekizem katoliške Cerkve, cerkveni dokumenti. Ob vsem tem bogastvu je bilo pomembno moje osebno premišljevanje, iz katerega je potem izšla duhovna misel. Lahko rečem, da sem duhovne misli - od prve do zadnje - pripravljala z neko sveto odgovornostjo.
Ko me je včasih kdo vprašal, kako doživljam to delo, sem navadno odgovorila: tako kot sejalec, ki mu je zaupano seme: poseje ga z ljubeznijo, v zaupanju, da bo rast dajal Božji Sejalec, sam pa ne ve, koliko ga bo vzklilo, zraslo in obrodilo sad. Ob teh neznankah pa je klila moja osebna rast - v zaupanju v Boga, ki je dajal moč povedanemu; v spoznanju, da je to, kar človek oznanja, najprej zanj velik izziv; v prepričanju, da je bilo to delo klic, naj tudi z besedo naredim kaj dobrega; končno pa je bilo tudi rast v notranji svobodi, saj človek ne ve, kako povedano sprejemajo drugi. Če sem kaj dala, sem Bogu za to hvaležna; lahko pa rečem, da sem ob tem pripravljanju predvsem sama veliko prejela. Velik dar je zato deliti z drugimi to, kar si sam prejel. Za konec mi dovolite, da še enkrat rečem: Dragi bratje, drage sestre! Zahvaljujem se vam za potrpežljivost pri poslušanju mojih besedil. Kot vezilo ob koncu pa tale podarjena misel: "Naj domuje mir med nami, srčnost naj bo v naših dejanjih, zmernost v naših potrebah, da bi si zaupali med seboj, pomnili dobro in pozabljali zlo, se veselili sreče drug drugega" (P.J.). Bog vas živi!