Sveti oče sprejel udeležence 34. Generalne konference OZN

VATIKAN (četrtek, 22. november 2007, RV) – Od 17. do 24. novembra poteka v Rimu 34. Generalna konferenca Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo. Udeleženci konference so se danes srečali tudi s papežem Benediktom XVI. v Vatikanu.
Sveti oče je povedal, da je z reševanjem problema pomanjkanja in nezadostne prehrane svetovnega prebivalstva tesno povezano priznanje prirojenega človekovega dostojanstva na vseh stopnjah življenja. Zavrniti je potrebno vse oblike diskriminacije, še posebej tiste, ki preprečujejo razvoj poljedelstva, saj kršijo pravico vsakega človeka, da ni lačen. Papež je tudi izpostavil velik paradoks našega časa: velika razširjenost revščine na eni strani in življenje v veliki blaginji na drugi, ne le v gospodarstvu, temveč tudi v hitro razvijajoči se znanosti in tehnologiji. Navedel je vrsto preprek, ki v reševanju teh tragičnih razmer pogostokrat jemljejo pogum. Gre za oborožene spopade, širjenje bolezni, neugodne podnebne in okoljske razmere in množično preseljevanje narodov. Cerkev je prepričana, da prizadevanje za učinkovitejše tehnološke rešitve v stalno spreminjajočem se svetu zahteva take programe, ki vključujejo trajne vrednote, ki temeljijo na neodtujljivem dostojanstvu in človekovih pravicah vsake osebe.
V nadaljevanju je papež Benedikt XVI. spomnil, da je bila FAO ena od prvih mednarodnih organizacij, s katero je Sveti sedež vzpostavil redne diplomatske odnose. 23. novembra leta 1948 je Sveti sedež dobil status stalnega opazovalca in na ta način pravico do sodelovanja v dejavnostih FAO skladno z verskim in moralnim poslanstvom Cerkve.
Skupen napor mednarodne skupnosti, da bi zagotovila dovolj prehrane in pospešila resničen razvoj, neizogibno zahteva jasno vodenje in nadzor ter stvarno ocenitev virov, namenjenih za različne razmere. Papež je poudaril, kako pomembno je sodelovanje vsakega člana družbe, prostovoljnih organizacij, lokalne in državne oblasti; kar pa mora biti vedno v skladu z etičnimi in moralnimi načeli, ki so skupna dediščina vseh ljudi in temelj celotnega družbenega življenja. Mednarodna skupnost mora vedno znova črpati iz tega dragocenega zaklada skupnih vrednot, kajti trajni razvoj se lahko nadaljuje samo v duhu sodelovanja in pripravljenosti deliti strokovne in tehnične vire.
Ob koncu govora je Benedikt XVI. poudaril, da je tehnični napredek sicer pomemben, ni pa vse. Povezan mora biti s celostnim pogledom na človeka, ki je oseba. Napredek mora neprestano črpati iz skupne dediščine vrednot, ki so lahko navdih za konkretna dejanja, s katerimi se bo prispevalo k duhovnemu in materialnemu blagostanju.