2007-11-21 17:56:27

Drugi Nikodemov večer v Ljubljani in Mariboru


LJUBLJANA (sreda, 21. november 2007, RV) – Sinoči je bila tema 41. Nikodemovih večerov na Teološki fakulteti v Ljubljani Ustvarjalni dialog med vero in kulturo. O tem sta govorila profesor na oddelku za sociologije na Filozofski fakulteti dr. Igor Škamperle in profesor za likovno teorijo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje dr. Jožef Muhovič.
Dr. Igor Škamperle je poudaril, da so vera, kultura in umetnost bile povezane že od začetka človekovega razvoja, saj človek že od vsega začetka veliko časa namenja raznim ritualom. Vera je vedno povezana z umetnostjo, je dejal, saj se duh mora na nek način utelesiti, bodisi kot ikona, obred ali molitev. Dr. Škamperle je nato pojasnil, da pri umetnosti ne gre za direktno videnje in čutenje - dobro umetniško delo namreč odpira pogled v sakralno. Religiozna vsebina ponuja tudi vrednostni sistem in izraža, kaj je dobro in kaj ne, daje občutek za lepoto, za dobro in življenjsko moč, je še poudaril dr. Škamperle. Drugi gost, dr. Jožef Muhovič, pa je svoje predavanje opremil s slikami modernih umetnij. Dejal je, da je velik del najkvalitetnejše kulturne dediščine utemeljen na vzajemnem sodelovanju med religijo in umetnostjo. Ni omembe vrednejših del, ki ne bi bila znamenje sodelovanja religije in umetnosti, je dejal Muhovič in dodal, da obstajajo tudi takšni umetniki, pri katerih povezava med umetnostjo in vero na prvi pogled ni vidna. Predavatelj je še pojasnil, da merila umetnosti danes ne obstajajo, temveč jih določajo predvsem muzeji, naročniki in kritiki. To pa pomeni, da je umetnina stvar dogovora in da so merila pravzaprav v človeku. Dr. Muhovič je pri tem opozoril, da umetnost in kultura na ta način ostajata zaprti in se ukvarjata le sami s seboj, kar se navsezadnje kaže tudi v tem, da sodobna umetnost in kultura kljub hiperprodukciji ustvarjata malo resnično novih oblik in raje ustvarjata stare oblike na nove načine. Religije pa uporno vztrajajo pri iskanju meril umetnosti izven človeka, je še poudaril Muhovič.
V drugem delu večera so se v pogovor vključili tudi poslušalci, ki so gostoma zastavili različna vprašanja. Dr. Škamperle je na vprašanje, kaj je dobra umetnost, odgovoril, da je to tista, ob kateri se človek dobro počuti in ga pritegne. Predpogoj za nastanek dobre umetnine je po njegovih besedah obstoj dobrega umetnika in dobrega naročnika, vrhunska umetnina pa zmore zadovoljiti človekove potrebe na vseh ravneh: na ravni čutov, čustev, razuma in duha.


V Mariboru pa je bila v sklopu Nikodemovih večerov v škofijski avli okrogla miza z naslovom Odpustiti ali pozabiti?, na kateri so spregovorili psihiatrinja Maja Rus Makovec, teologinja s. Marina Štremfelj in duhovnik in zdravnik p. Marijan Šef, vodil pa jo je p. Milan Bizant. Udeleženci večera so si najprej ogledali odlomek iz filma Misijon – prizor odpuščanja, nato pa so o odpuščanju spregovorili gostje. S psihiatričnega, teološkega in duhovnega vidika so odgovarjali na vprašanja, skozi kakšen proces mora iti, če hoče človek dospeti do pristnega odpuščanja in kako se tega uči ali nauči, beseda pa je tekla tudi o razliki med resničnim odpuščanjem in pozabljanjem. V pogovoru so izpostavili naslednja sporočila: konflikt je del vsakega odnosa; najtežje je odpuščati sebi; in Bog odpušča zastonj. Gostje so si bili edini, da je zavedanje čustev in spominjanje dogodka ter s tem povezano poimenovanje krivde in storilca temeljni pogoj za začetek procesa odpuščanja. Čustva so lahko vir moči za prihodnosti ter človeku skupaj s spominjanjem omogočajo, da tisto, kar v preteklosti ni prav živel, v prihodnje spremeni, so poudarili gostje. Proces odpuščanja, so še poudarili, ki zahteva določeno zrelost, katere sad je tudi ponižnost, pa se dogaja samo znotraj odnosov: znotraj mojega odnosa do sebe, mojega odnosa do drugega človeka in mojega odnosa do Boga.







All the contents on this site are copyrighted ©.