Dokument o zbornosti in avtoriteti v Cerkvi

VATIKAN (četrtek, 15. november 2007, RV) - V Vatikanu so danes objavili zaključni dokument o srečanju Mešane mednarodne komisije za teološki dialog med Rimsko katoliško Cerkvijo in Pravoslavno Cerkvijo, ki je bilo od 8. do 14. oktobra v Ravenni, na katerem so razpravljali o zbornosti in avtoriteti v Cerkvi. Dokument ima naslov Cerkvene in cerkveno-pravne razsežnosti zakramentalne narave Cerkve, cerkvene skupnosti, zbornosti in avtoritete. Objavil ga je Papeški svet za pospeševanje edinosti kristjanov. To je daljši dokument, ki vsebuje 46 točk in je razdeljen na uvod, dve obsežni poglavji in zaključek.
Uvod se začene z navedkom iz Janezovega evangelija: Da bodo vsi eno, kakor si ti, Oče, v meni in jaz v tebi, naj bodo tudi oni v nama, da bo svet veroval, da si me ti poslal (Jn 17,21), in z željo vseh članov Komisije, da bi lahko skupaj odgovorili na to Jezusovo molitev. V uvodu je podana kratka zgodovina o doseganjih pogovorov, naštete so tematike in dokumenti. Povedano je, da letos razprava poteka o tem, kakšne razsežnosti vsebuje zakramentalna narava Cerkve na ravni nauka o Cerkvi, ali ekleziologije in na ravni cerkvenega prava.
Dokument v prvem poglavju govori o teoloških in zakramentalnih temeljih zbornosti in avtoritete v Cerkvi. Izraz zbornost opredeli v točkah od 5 do 11, kjer je rečeno, da je prvi pomen zbornosti v Cerkvi ta, da je vsak krščen, torej vsak kristjan, član Kristusovega telesa v moči krsta in ima svoje mesto in odogovornost v evharistični skupnosti. V tem smislu ima zbornost razsežnost in pomen skrivnosti Svete Trojice, med posameznimi Cerkvami pa obstaja vzpostavljeni red, ki pa ne pomeni neenakosti med njimi.
O temeljih avtoritete v Cerkvi govori dokument v točkah od 12 do 16. O avtoriteti dokument govori v smislu exousia, kot jo razume evangelij. V novi zavezi namreč vsa avtoriteta v Cerkvi izhaja od njene Glave in Gospoda, Jezusa Kristusa. Kristus je prejel vso avtoriteto od Boga Očeta in jo je po vstajenju v moči Svetega Duha podelil tudi apostolom. Po apostolih je avtoriteta v Cerkvi prešla na škofe, na njihove naslednike in po njih na vso Cerkev. Zato oblast, avtoriteta v Cerkvi pripada samo Kristusu Jezusu, ki je edini Glava Cerkve. Cerkev pa to avtoriteto izvršuje v moči Svetega Duha. Razen tega je avtoriteta, oblast v Cerkvi utemeljena tudi na poslušanju Božje besede, ki je v skupnosti učencev vedno živa. V ekonomiji odrešenja, torej v celotnem delu odrešenja, pa Bog hoče, da je Cerkev urejena tako, da vodi k odrešenju. K taki naravnanosti Cerkve kot ustanove spadajo vera, kot so jo izpovedali apostoli in zakramenti, ki jih Cerkev obhaja v okviru apostolskega nasledstva.
V drugem poglavju pa dokument opiše, kako naj se zbornost in avtoriteta izvajata v Cerkvi in sicer na treh ravneh: krajevni, področni in vesoljni. Vrsto teoloških in drugih vidikov, ki so kakorkoli povezani z navedenimi tremi ravnmi, dokument opiše v točkah od 17 do 44. Zaključek dokumenta je kratek, le točki 45 in 46, in je posvečen vlogi Rimskega škofa v izvrševanju avtoritete v Cerkvi. V sklepnem delu je posebej izpostavljeno, da je potrebno podrobneje proučiti vlogo »prvega škofovskega sedeža« v nauku o edinosti Cerkve in v luči vsega tega, kar je v dokumentu rečeno o zbornosti in avtoriteti. Odgovoriti pa je potrebno tudi na vprašanje, kako je potrebno razumeti nauk I. in II. vatikanskega koncila o vesoljnem primatu Rimskega škofa, in kako to živeti v luči cerkvene prakse prvega tisočletja. To so ključna vprašanja tega dialoga in upi o vzpostavljanju edinosti med nami. Mi, člani Mešane mednarodne komisije za teološki dialog med Rimokatoliško cerkvijo in Pravoslavno cerkvijo, smo prepričani, da gornje trditve o cerkveni edinosti, zbornosti in avtoriteti pomenijo pozitiven in pomemben napredek v naših pogovorih, in da izrečeno ustvarja trdne temelje za prihodnje pogovore o vprašanju primata na vesoljni ravni Cerkve. V dokumentu je še rečeno, da bo več težkih vprašanj potrebno razjasniti. Izraža pa tudi upanje, da bosta vztrajna Jezusova molitev: »Da bi bili vsi eno… da bo svet veroval« (Jn 17,21) in poslušnost Svetemu Duhu nadaljevali delo na že doseženih dogovorih.