Duhovna misel s. Darije Krhin za 32. nedeljo med letom

PRIDIGA (sabota, 10. novembre 2007, RV) - Dragi bratje, drage sestre! Mesec november že sam po sebi dviga našo misel k njim, ki so odšli pred nami v večnost in prebuja globoko željo po ponovnem srečanju z njimi. S tem pa postavlja pred nas bistveno vprašanje vere, to je vprašanje o vstajenju mrtvih in o večnem življenju, in zahteva odgovor naše osebne vere v to resnico.
Ko smo se v skupini pogovarjali o evangeljskem odlomku, ki ga prinaša 32. nedelja med letom, je nekdo vzkliknil: "Evangelij za naš čas!" Sledilo je vprašanje: "Kako je torej z vstajenjem?" Za podkrepitev vprašanja je bila navržena misel, da danes tudi mnogi kristjani niso drugačni od saducejev iz evangelija, ki niso verovali v vstajenje. Mnogi preprosto ne vedo, kaj početi s to resničnostjo naše vere. To je žalostno dejstvo, ki prav gotovo ne potrjuje trdne vere tistih, ki imajo vstajenje za nepomembno. Trditev potrjujejo tudi statistike, po katerih je veliko ljudi, ki verujejo v Boga, ne pa v življenje po smrti. Mislijo namreč, da je s smrtjo vsega konec; pa so morda hodili ali še hodijo v cerkev. Ob tem se moramo sami zamisliti in premisliti, kaj vera v vstajenje pomeni nam osebno in kako iz nje hranimo svoje versko življenje. Vprašamo se lahko tudi, zakaj prihodnja resničnost vstajenja ni bolj pogosto navzoča v naših mislih in pogovorih. Po iskrenem premisleku bomo morda tudi mi zatrdili s svetim Izakom Sirskim: "Največji greh je, da pozabljamo in ne računamo na moč vstajenja." Bistvo vstajenja je namreč 'biti zmeraj z Gospodom' (prim. 1Tes 4,17), kot trdi sv. Pavel.
Zakaj saduceji niso verovali v vstajenje? Zanje so bile pomembne Mojzesove knjige. Ker po njihovem razumevanju le-te o vstajenju ne govore neposredno, so bili prepričani, da vstajenja ni. Za podkrepitev svoje trditve so si izmislili skoraj malo čuden primer žene, ki je bila poročena s sedmimi možmi. Jezusa so vprašali, čigava bo ta žena ob vstajenju. Jezus jim je v odgovor rekel, da se tam "ne bodo ne ženili ne možile"; ni pa posebej razlagal, kako se bo zgodilo vstajenje. Ponovno je poudaril le vero v živega Boga, ki ohranja odnos občestvenosti z verujočimi tudi po smrti. Svojo trditev je podkrepil z besedami: "Da pa so mrtvi obujeni, je pokazal tudi Mojzes v pripovedi o gorečem grmu, ko je imenoval Gospoda 'Bog Abrahamov, Bog Izakov in Bog Jakobov', Bog pa ni Bog mrtvih, ampak živih, kajti njemu vsi živijo." Bog je "Gospodar, ljubitelj življenja", kot pravi Knjiga modrosti (11, 26).
Če skušamo iz tega najti kakšno praktično misel, smemo reči naslednje: V življenju naših občestev sta predvsem dve stvari, ki pomagata poživljati vero v vstajenje. To je nedeljsko bogoslužje, tako imenovana tedenska ali mala Velika noč in bogoslužje slovesa ali -kot navadno rečemo - pogreb. V sveti maši podoživljamo skrivnostno resničnost Jezusove smrti in njegovega vstajenja, v kar smo bili vcepljeni po krstu. Pri njej pridružujemo Kristusovi daritvi trpljenje in vse, kar spremlja naše življenje, vključno s smrtjo. Po njegovi besedi vemo, da bomo deležni tudi vstajenja: če z njim umrjemo, bomo z njim tudi vstali. V prejemu svetega obhajila pa zaslutimo odmev Jezusovih besed: "Kdor jé moje meso in pije mojo kri, ima večno življenje in jaz ga bom obudil poslednji dan" (Jn 6,54).
Drugi vatikanski cerkveni zbor pa nam je v bogoslužju slovesa ali pogrebu pomagal ponovno odkriti veliko krščansko upanje, kar vera v vstajenje je. Krščansko slovo je nasvidenje pri Bogu. Nekaj tega upanja je v samih besedah, ki se rabijo za pokopališče, ki v izvirni grški besedi pomeni kraj, kjer se v noči časa 'spi' v pričakovanju zore vstajenja. Drugi izraz pa je 'sveta njiva', to je njiva, v katero je položeno telo vernika kot zrno, ki bo ponovno oživelo v pomladi vstajenja. Vstajenje torej daje tistemu, ki umre, novo, večno življenje.
Na to novo, večno življenje mislimo tudi sami v dneh, ko se z ljubečo skrbnostjo spominjamo rajnih, "ki so zaspali v upanju na vstajenje". Ne vemo sicer, kakšno bo življenje v nebesih; vemo pa, da bo prav gotovo preseglo vsa naša pričakovanja. Jezus je to zagotovil!