Sveti oče sprejel Njegovo Veličanstvo kralja Saudske Arabije Abdallaha Bin Abdulaziza Al Sauda in spremstvo

VATIKAN (torek, 6. november 2007, RV) - Papež Benedikt XVI. je ob pol enih v Apostolski palači sprejel kralja Saudske Arabije, Abdallaha Bin Abdulaziza Al Sauda in spremstvo. Po pogovorih s Svetim očetom je kralja Abdallaha sprejel kard. Tarcisijo Bertone, Državni tajnik Njegove Svetosti ob navzdočnosti nadškofa Mambertija, tajnika za odnose z državami.
Po pogovorih je Tiskovni urad Svetega sedeža v izjavi za javnost zapisal, da so pogovori potekali v prisrčnem ozračju, kar je omogočilo, da so se sogovorniki lahko dotaknili vseh tematik, ki so jim najbolj pri srcu. Posebej so naglasili prizadevanja na področju medverskega in medkulturnega dialoga, ki naj vodi k mirnemu in rodovitnemu sožitju med ljudmi in narodi. Enako pomembno in dragoceno je sodelovanje med kristjani, muslimani in Judi za mir, pravičnost in za duhovne ter moralne vrednote, posebno še v podporo družini.
Ko so vatikanske oblasti izražale svoje najboljše želje za napredek vseh prebivalcev Saudske Arabije, so omenile pozitivno in delavno prisotnost kristjanov.
Med pogovori tudi ni manjkala izmenjava idej o Bližnjem Vzhodu in o nujnosti najti pravično rešitev sporov, ki mučijo področje, posebno še spor med Izraelom in Palestino, je še rečeno v izjavni za javnost Tiskovnega urada Svetega sedeža.
Kralj Saudske Arabije Abdallah Bin Abdulaziz Al Saud, je postal kralj 1. avgusta 2005. Te dni je na prvem daljšem potovanju po Zahodni Evropi. V okviru tega večnamenskega potovanja je danes obiskal papeža Benedikta XVI. v Vatikanu. To ni bil le državniški obisk, ampak tudi verski, saj ima kralj Abdallah Bin Abdulaziz Al Saud uradno naziv Varuh svetih mošej, to je mošeje Masjid al-Haram v Meki in mošeje Masjid al-Nabawi v Medini. Ta naslov mu daje tudi versko vlogo v islamu, posebno še med Arabci. Do sedaj je bila kraljeva dinastija Saudske Arabije tesno povezana z vlado ZDA v Washingtonu. Sedanji obisk več evropskih prestolnic pa kaže na nove cilje saudskega monarha tako na gospodarski, finančni in verski ravni. Kralja Abdallaha prav gotovo zanima stališče evropskih vlad in Evropske unije do zelo dinamične prisotnosti Kitajske v Afriki, zlasti še v Darfurju, Sudanu in v ostalih predelih subsaharske Afrike. Na verski ravni ga verjetno najbolj zanima odgovor na vprašanje, kako Katoliška Cerkev odgovarja na izziv sekularizacije v zahodnih državah, ker se islam s sekularizacijo komaj začne soočati predvsem na dveh ravneh. Prva je pojav fundamentalizma in terorističnih skupin kot skrajni obliki odgovora na razkroj tradicionalne islamske vernosti. Islamski verski voditelji in teologi pa gledajo v prihodnost in se sprašujejo, kakšne odgovore nudi islam na vrsto novih izzivov tako v islamskem svetu kot v stiku z drugimi verstvi in globalizacijo. V tem pogledu ima Katoliška Cerkev že izdelanih veliko novih pristopov in izkušnje z vsega sveta v najrazličnejših možnih okoljih.