Pismo Svetega očeta članom Fondacije Dietricha von Hildebranda

OHIO (petek, 26. oktober 2007, RV) – V ameriški zvezni državi Ohio je 12. in 13. oktobra potekala konferenca posvečena nemškemu mislecu Dietrichu von Hildebrandu. Papež Benedikt XVI. je ob tej priložnosti poslal pismo Johnu Henryju Crosbyju, ustanovitelju in voditelju organizacije imenovane Zapuščina Dietricha von Hildebranda. Crosby je papeževo pismo prebral udeležencem konference, ki je obeležila 30. obletnico Hildebrandove smrti.
Sveti oče je v pismu zapisal, da ceni in podpira prizadevanja organizacije Zapuščina Dietricha von Hildebranda, ki pozitivno vpliva na evangelizacijo in sodobno kulturo. Dietrich von Hildebrand je bil rojen leta 1889 kot sin slavnega nemškega kiparja. Filozofijo je študiral pri znanem fenomenologu Edmundu Husserlu; velik vpliv nanj pa je imel tudi njegov tesni prijatelj, nemški filozof Max Scheler, ki je podpiral Hildebrandovo spreobrnitev v katolicizem leta 1914. Hildebrand je odprto kritiziral nacizem, znan pa je tudi po svojih verskih in duhovnih spisih ter strastnem zagovarjanju resnice in lepote. Papež Benedikt XVI. je v svojem pismu podprl delo Zapuščine Dietricha von Hildebranda, ki si prizadeva, da bi bil Hildebrandov prispevek h krščanski filozofski misli bolj priznan in cenjen. Ta nemški filozof je navdih črpal v avguštinski in tomistični misli ter v luči Aristotelove filozofije skušal najti poti, da bi to bogato filozofsko tradicijo prevedel in razložil v duhu sodobne misli in njenih prizadevanj. Ohranjal je lastno kritično držo, ki se ni trdovratno in ozko oprijemala nauka sv. Tomaža Akvinskega, je zapisal papež, in to držo označil kot pomembno zapuščino, ki jo ohranjajo njegovi somišljeniki v današnjem času. Zapuščina Dietricha von Hildebranda je osnovana na bogati filozofski tradiciji, ki se razteza od predsokratikov, Platona, Aristotela in Plotina, do Avguština, Tomaža in velikih mislecev sodobnega časa, hkrati pa sprejema izzive, ki jih je zastavila papeška okrožnica »Vera in razum«. V pismu je rečeno, da si Zapuščina Dietricha von Hildebranda prizadeva gojiti dialog s sodobnimi filozofskimi tokovi. Prav tako ustvarja celostni miselni prostor, ki odpira temeljna človeška vprašanja in v njih oživlja dimenzijo modrosti, ki je neločljivi del sholistične filozofije. Krščanska vera bi brez povezanosti s filozofsko mislijo z lahkoto zapadla v fideizem, ki daje primat le veri in zanika pomembno vlogo razuma v spoznanju tudi verskih resnic. Na ta način je krščanski veri odvzeta vsa njena veličina, ki izhaja iz tega, da se razum in volja svobodno podredita sijaju Božje resnice. Vera brez filozofske misli hkrati ogrozi sebi lasten misijonarski dinamizem, po katerem so verniki poklicani, da znajo utemeljiti upanje, ki je v njih, kot o tem govorijo tudi Apostolska dela.