Kanadski Inštitut za družino o koristih in nevarnostih medijev
RIM (petek, 26. oktober 2007, RV) – Kanadski Inštitut za družino je nedavno objavil
poročilo o koristih in nevarnostih medijev z naslovom Dober služabnik, slab gospodar:
elektronski mediji in družina. Poročilo je nastalo na podlagi pregleda kanadskih
in mednarodnih raziskav na področju medijev, pri katerih so bile pod drobnogled postavljene
navade otrok pri uporabi medijev. Raziskovalci sicer medijem priznavajo njihovo vlogo
pri vzgoji, izobraževanju in razvedrilu otrok, v poročilu pa je govora predvsem o
nevarnostih medijev. Starši in družba morajo otroke zavarovati pred nevarnostmi, ki
jih prinaša silovit razvoj na področju medijske tehnologije, trdi avtorica poročila
Arlene Moscovitch. Ugotavlja, da se uporabniki, ki ob elektronskih medijih preživijo
veliko časa, posledično manj fizično družijo s svojim partnerjem, otroci in prijatelji.
Raziskovalci s kanadskega inštituta se tudi bojijo, da prekomerna izpostavljenost
medijem pri majhnih otrocih lahko povzroči težave pri koncentraciji, agresivno vedenje
in okrnjen spoznavni razvoj. Zaradi naraščajočega števila otrok, ki imajo težave z
debelostjo ali sladkorno boleznijo, je potrebno preudarno izbirati oglaševalske vsebine
med programom za otroke, menijo kanadski raziskovalci. Skrb zbujajoče je namreč dejstvo,
da je velika večina reklam med otroškim programom oglašuje hrano, ki vsebuje veliko
sladkorja, soli in maščobe. Veliko staršev je zaskrbljenih, ker njihovi otroci veliko
časa preživijo na internetu, kjer so izpostavljeni tudi številnim nevarnostim, še
ugotavljajo raziskovalci. Podatki Ameriške zveze potrošnikov elektronike kažejo, da
se povprečen ameriški dom baha s kar 26-timi različnimi elektronskimi napravami za
komunikacijo in spremljanje medijskih vsebin. V Kanadi je leta 1998 DVD predvajalnik
imel le 1% prebivalstva, danes pa so prisotni v 80% domov. Dostop do interneta od
doma ima v Kanadi 94% mladih. 20% otrok v 4. razredu osnovne šole do interneta dostopa
celo iz svojega lastnega računalnika. Mobitele za brskanje po spletu uporablja 44%
mladih Kanadčanov. Raziskava, v kateri je leta 2005 sodelovalo 5.000 mladih, je pokazala,
da povprečen kanadski učenec vsak delovni dan porabi 54 minut za elektronsko dopisovanje,
50 minut za prenos glasbe iz interneta in poslušanje glasbe, 44 minut za igranje on-line
računalniških igric in 30 minut za domače naloge in učenje. V Kanadi in Združenih
državah Amerike večina mladih za tiskane medije in televizijo porabi malo časo, medtem
pa se več časa posveča interaktivnim medijem, kot so mobilni telefoni, video igrice
in internet. Vse to pa raje počnejo v svojih sobah kot pa v skupnih družinskih prostorih.
Inštitut za družino posebej opozarja na nevarnosti, ki so jim izpostavljeni zelo majhni
in predšolski otroci. Moscovitcheva ob pregledovanju nedavnih raziskav ugotavlja,
da 50 % ameriških dojenčkov in predšolskih otrok živi v domovih s tremi ali več televizorji,
97% pa jih ima obleke ali igrače s podobami medijskih junakov. Raziskava iz leta 2003
kaže, da 70% ameriških otrok, starih manj kot dve leti gleda televizijske oddaje ali
video kasete povprečno 2 uri na dan. 26% otrok, ki so komajda shodili in so stari
manj kot dve leti, pa ima televizijo v svoji sobi. Pri starejših otrocih ali mladih
raziskovalka Moscovitch ugotavlja, da jih 28% ima svojo osebno spletno stran, 15%
spletni dnevnik ali blog, 80% najstnikov pa vsak dan posluša glasbo s pomočjo interneta
in si dopisuje s sprijatelji s pomočjo instant sporočanja oziroma MSN-ja. 32% najstnic
na ta način komunicira z neznanci, 7% pa jih je izjavilo, da so se ob tem počutile
neprijetno. Mnoge od njih na spletu objavljajo tudi svoje fotografije. Inštitut
za družino še ugotavlja, da je mnogo staršev zaskrbljenih zaradi vpliva medijev na
njihove otroke. Ne vedo natančno, s kom njihov otrok komunicira in kakšne vrsto glasbo
posluša, niti tega, ali je žrtev ali potrošnik pornografskih vsebin. Poleg tega pa
je mnogo staršev nespretnih z novimi tehnologijami. Moscovitcheva je kljub vsemu prepričana,
da starši lahko vplivajo na navade svojih otrok, povezane z uporabo medijev. V poročilu
navaja številne nasvete. Predlaga, naj starši otrokov računalnik in druge elektronske
naprave prestavijo iz otrokove sobe v prostor, kjer se zadržujejo vsi člani družine.
Določijo naj jim čas, ki ga smejo preživeti na internetu ali ob gledanju televizije.
Starši naj otrokom pomagajo ločevati med domišljijskostjo in resničnostjo. To lahko
počenjo tako, da se z njimi pogovarjajo o vsebinah, ki jih gledajo v medijih. Prav
pogovor o medijskih vsebinah je zelo pomemben. Raziskovalci svetujejo, naj bodo starši
obveščeni o tem, kakšne računalniške igrice igrajo njihovi otroci, kakšne spletne
strani si ustvarjajo in kako se vedejo v družbi. Katekizem katoliške Cerkve pa uči,
da je medije potrebno koristiti zmerno in disciplinirano.