Odprto pismo škofov v Združenem kraljestvu ob 40-letnici uzakonitve splava

LONDON (sreda, 24. oktober 2007, RV) – Predsednika škofovskih konferenc v Angliji in Walesu ter na Škotskem sta včeraj napisala odprto pismo ob 40-letnici uzakonitve splava v teh državah. Kardinal Cormac Murphy-O'Connor in kardinal Keith O'Brien navajata nekaj predlogov, s katerimi lahko družba pripomore k večjemu spoštovanju življenja. Pišeta tudi o pravici ženske do izbire, pri čemer posebej poudarjata, da je osrednja vrednota vsake družbe, ki želi napredovati in uspeti, spoštovanje življenja. Zakon o legalizaciji splava v Angliji, Walesu in na Škotskem je bil sprejet leta 1967, glavni namen uzakonitve splava pa je bil rešitev težav, povezanih z nezakonitimi splavi. Ti so bili glavni vzrok smrti pri nosečnicah. V Angliji, Walesu in na Škotskem se zadnja leta vsako leto splavi 200.000 otrok. Te tri države imajo eno od najbolj liberalnih zakonodaj o splavu na svetu: ženske lahko splavijo do 24. tedna nosečnosti in v primeru nesposobnosti ali podobnih vzrokov.
Kardinal Keith O'Brien in kardinal Cormac Murphy-O'Connor poudarjata, da katoliška Cerkev po vsem svetu trdno vztraja pri svojem prepričanju. Njeno stališče je, da je splav moralno krivičen. Kardinala menita, da je potrebno spremeniti odnos do življenja, zato navajata nekaj predlogov, s katerimi lahko družba spremeni ta odnos in se odloči za življenje. Družina naj goji spoštovanje življenje, starša pa naj svoje otroke spodbujata pri sprejemanju odločitev za življenje, pišeta kardinala. Nosečnicam je potrebno zagotoviti pomoč in svetovanje. O'Brien in Murphy-O'Connor izpostavljata tudi vlogo vzgojno-izobraževalnih ustanov pri zagotavljanju večjega veselja do življenja. Prepričana sta, da je potrebno ustvariti boljše vzgojno-izobraževalne programe, ki bi spolne odnose razlagali v povezavi z zakonsko zvezo in družino. Takšni programi, pišeta kardinala, bi ljudem lahko pomagali pravilneje razumeti radost in odgovornost starševstva, poleg tega pa bi lahko družine in starše informirali, kam se lahko obrnejo, ko potrebujejo pomoč. Katoliki spoštujejo življenje od njegovega spočetja do naravnega konca. Ker se v vsakem človeku, ne glede na njegovo starost, raso ali položaj v družbi, kaže Božja podoba, katoliki v slehernem življenju vidijo vrednoto in dostojanstvo, pišeta kardinala in dodajata, da je spoštovanje življenja osrednja vrednota vsake družbe, ki se želi okrepiti in uspeti.
Kardinala O'Brien in Murphy-O'Connor še pišeta, da Cerkev v Angliji, Walesu in na Škotskem že vrsto let praktično, čustveno in duhovno oskrbuje ženske in dojenčke v potrebi, prav tako pa mnogim parom, ki imajo izkušnjo s splavom, pomaga preboleti bolečino. Kardinala opozarjata tudi na trditev zagovornikov splava, ki pravijo, da gre pri vprašanju splava za pravico ženske do izbire. Zagovorniki tudi trdijo, da je splav v primeru nezaželene nosečnosti pravzaprav v interesu otroka, da otrok mladim pomeni finančno in karierno oviro in podobno. O'Brien in Murphy-O'Connor pa sta prepričana, da novo življenje nikoli ni zguba ali prikrajšanje, temveč je vedno bogastvo in upanje. Pravica ženske do izbire, pišeta kardinala, velikokrat izključuje želje očeta otroka, istočasno pa se pozablja na dejstvo, da si velika večina moških želi postati oče. Če pristanemo na to, da je pravica žensk do izbire temeljno načelo odločanja med življenjem in smrtjo, moške spodbujamo k zanikanju ali izogibanju odgovornosti starševstva, menita kardinala. Kardinala družbo pozivata, naj daje življenje.