Zaključek jubilejnega leta ob 400-letnici kapucinov na Slovenskem

CELJE – V soboto je bila v cerkvi Sv. Cecilije v Celju slovesnost, s katero so slovenski kapucini sklenili jubilejno leto ob 400-letnici svoje navzočnosti v Sloveniji. Njihov prvi samostan je bil v Ljubljani, kamor so prišli leta 1606. Sobotno slovesno bogoslužje je vodil msgr. Andres Stanovnik, v Argentini rojeni Slovenec, kapucin in sedaj škof v mestu Reconquista v Argentini, od letos pa tudi podpredsednik škofovskih konferenc Latinske Amerike. Skupaj z njim so somaševali brat Primož Kovač, provincial slovenskih kapucinov, in drugi člani vrhovnega vodstva kapucinskega reda ter predstavniki sosednjih kapucinskih provinc. V 400 letih delovanja so kapucini podarili slovenskemu narodu pomembne vidne darove: Škofjeloški pasion – najstarejše ohranjeno dramsko besedilo v slovenskem jeziku; pridigarske priročnike Janeza Svetokriškega in drugih pridigarjev, trojezični slovar Hipolita iz Novega mesta. Ob obletnici so kapucini želeli za vse te darove izraziti hvaležnost Bogu in bratom, ki so v teh letih delovali v Sloveniji. Zato so tudi obhajali posebno jubilejno leto. V njem so pripravili več dogodkov. Začeli so ga lani v Škofji Loki na praznik sv. patra Pija, ko je somaševanje vodil ljubljanski nadškof in metropolit Alojz Uran. Skozi leto so z romarji obiskali grobove treh kapucinskih svetnikov: na Dunaju bl. Marka iz Aviana, v Padovi sv. Leopolda Mandića in v San Giovani Rotondu sv. patra Pija. Na Radiu Ognjišče so vodili radijski misijon, prve štiri mesece letošnjega leta pa so ob nedeljah zvečer prav tako na Radiu Ognjišče odpirali zakladnico duhovnosti Delavnic molitve in življenja. Za slovenske kapucine je bil velik dogodek obisk njihovega vrhovnega predstojnika br. Maura Jöhrija, ki je obiskal tudi samostan v Celju. Slovenski kapucini so za slovesnost izbrali celjski samostan, saj je najstarejši kapucinski samostan v Sloveniji, ki bo čez dve leti dopolnil 400 let.