V Ljubljani predstavili knjgo kard. Van Thuana: Pot upanja

LJUBLJANA (Torek, 18. september 07 RV) – V Ljubljani so včeraj predstavili knjigo kardinala Van Thuâna: Pot upanja, svetle misli iz zaporniške celice. Te strani so prišle na Zahod na skrivaj. Avtor sam namreč tega ne bi bil mogel storiti: ko je bil imenovan za nadškofa pomčnika v Sajgonu, današnjem Hošiminhu, so ga komunisti ob prihodu na oblast zaprli za trinajst let.
Poznejši kardinal Van Thuân je v prvi osebi podoživljal to, kar je doživljal Pavel, »Gospodov ujetnik«. Hotel je pisati svojemu ljudstvu: da bi ga tolažil, potrjeval v veri in bi tako v njem vzcvetelo upanje. Ni pisal pisem, v katerih bi mogel urejeno in obsežno razviti svojo misel, ampak kratke in preproste stavke, ki jih je s končkom svinčnika zapisoval na majhne lističe iz koledarja: vsako jutro jih je izročil dečku iz vasi, ki jih je nesel domov in prepisal v šolski zvezek.
V dolgih letih zatiranja, ki jih je škof Thuân preživel v zaporu, je nenehno odkrival »obličje« križanega in zapuščenega Jezusa, ki si ga je nekaj let pred začetkom svoje pretresljive izkušnje v stiku z duhovnostjo Gibanja fokolarov izbral kot dragoceni »biser«.
Svetloba, ki prihaja iz takšnega »objema«, vedno daje moč besedam, zbranim v pričujoči knjigi: kratkim, tematsko razvrščenim stavkom. Balzam za naše dni, ko se tako kot vedno spopadamo z osamljenostjo in preizkušnjami vseh vrst, je zapisano v uvodu v knjigo.
Kardinal Frančišek Ksaver Nguyen Van Thuân je bil rojen 17. aprila 1928 v katoliški družini v osrednjem Vietnamu kot najstarejši od osmih otrok. Materin zgled globoke vere je v njem prebudil odločitev za podaritev Bogu, za duhovništvo. Posvečen je bil leta 1953, po študiju v Rimu in raznih službah pa je bil leta 1967 imenovan za škofa v Nhatrangu v Vietnamu, leta 1975 pa za nadškofa pomočnika s pravico nasledstva v Sajgonu, današnjem Hošiminhu. Nekaj mesecev kasneje so ga aretirali: trinajst let je preživel v zaporu, od tega devet let v samici. V času svojega zapora je pisal knjigo Pot upanja, duhovne spodbude vsem vietnamskim katoličanom. Izpustili so ga leta 1988.
Ker mu leta 1991 po potovanju v Rim oblasti niso dovolile vrnitve v Vietnam, je bil prisiljen živeti v izgnanstvu. Leta 1994 ga je papež Janez Pavel II. imenoval za podpredsednika Papeškega sveta za pravičnost in mir, leta 1998 je postal njegov predsednik.Papež Janez Pavel II. ga je leta 2000 osebno povabil, da je imel na začetku tretjega tisočletja duhovne vaje za člane Rimske kurije. Izšle so tudi v slovenščini pod naslovom Pričevalci upanja. Leta 2001 je bil imenova za kardinala. Zdravje se mu je vedno bolj slabšalo in svoje »sveto potovanje« je končal 16. septembra 2002 v Rimu.