(Nedelja, 16. september 07 RV) Papež Benedikt XVI. je začel svoj govor pred molitvijo
Angelovega češčenja v letni rezidenci v Castelgandolfu z mislijo, da nas današnje
bogoslužje vabi, naj premišljujemo 15. poglavje Lukovega evangelija, ki je eno najbolj
ganljivih v celem Svetem pismu. Lepo je ob misli, da po vsem svetu, povsod, kjer krščanska
skupnost danes obhaja evharistijo, odmeva veselo sporočilo resnice in odrešenja, da
je Bog usmiljena ljubezen. Evangelist Luka je v 15. poglavlju zbral tri prilike o
božjem usmiljenju: dve sta krajši, ena o izbugljeni ovci, druga o izgubljeni drahmi;
in tretja, bolj dolga, je znana prilika o usmiljenem Očetu, imenovana tudi o »izgubljenem
sinu«. Ko beremo to stran evangelija se zdi, da slišimo Jezusove besede, ki nam razkriva
obličje svojega in našega Očeta. Končno, Sin je zato prišel na svet, da nam govori
o Očetu, da ga spoznamo mi, izgubljeni sinovi, in bi v naši srcih prebudil veselje,
da samo njegovi, upanje, da nam je odpuščeno in nam je vrnjena naše prvotno dostojanstvo
in željo, da bi vedno prebivali v njegovi hiši, ki je tudi naš dom. Jezus je povedal
te tri prilike, ker je videl, da so pismouki in farizeji o njem slabo govorili, ko
so videli, da se druži z grešniki in celo z njimi je (Lk 15,1-3). Tedaj jim je razložil
s svojo značilno govorico, da Bog ne želi, da bi izgubil niti enega svojih sinov in
da njegova duša prekipeva v veselju, kadar se grešnik spreobrne. Prava vernost je
torej v tem, da vzpostavimo sozvočje s tem Srcem, »ki je polno usmiljenja«, ki od
nas zahteva, da ljubimo vse, tudi oddaljene in sovražnike, posnemajoč nebeškega Očeta,
ki spoštuje svobodo vsakega od nas in vse priteguje k sebi z nepremagljivo močjo svoje
zvestobe. Kdor želi postati Jezusov učenec, mu pokaže tole pot: Ne sodite, ne obsojajte,odpuščajte
in vam bo odpuščeno, dajajte in boste prejeli. Bodite usmiljeni, kakor je usmiljen
vaš Oče (Lk 6,36-38). Te besede vsebujejo zelo konkretne napotke, kako naj kot verniki
vsak dan ravnamo. V našem času človeštvo potrebuje, da krepko in dosledno oznanjamo
in pričujemo o Božjem usmiljenju. To dušnopastirsko nujo je na preroški način naslutil
papež Janez Pavel II., ki je bil veliki apostol Božjega usmiljenja. Očetu usmiljenja
je posvetil svojo drugo okrožnico, v svojem dolgem pontifikatu pa je bil misijonar
Božje ljubezni vsem narodom. Po tragičnih dogodkih, 11. septembra 2001, ki so zatemnili
zarjo tretjega tisočletja, je povabil kristjane in ljudi dobre volje, naj verujejo,
da je Božje usmiljenje močnejše od vsakega zla in, da je odrešenje sveta samo v Kristusovem
križu. Devica Marija, je zaključil Sveti oče svoj nagovor, Mati usmiljenja, ki smo
jo včeraj motrili kot žalostno Mater ob vznožju križa, naj nam izprosi dar, da bomo
vedno bolj zaupali v Božjo ljubezen in nam pomaga, da bomo usmiljeni, kot naš Oče,
ki je v nebesih. Po opoldanski marijanski molitvi je Sveti oče na kratko predstavil
tri nove blažene, ki so bili razglašeni včeraj in danes na njegov ukaz. Dopoldne je
v svetišču v Lichenju na Poljskem, moj Državni tajnik, kardinal Tarcisijo Bertone,
v mojem imenu, je dejal Sveti oče, razglasil za blaženega patra Stanislava Papczynjskega,
ustanovitelja Kongregacije duhovnikov marianistov. Prisrčno pozdravljam zbrane vernike
in številne častilce novega blaženega, ki v njem častijo zglednega duhovnika, pridigarja,
vzgojitelja vernikov laikov, očeta ubogih in apostola molitve za pokoj mrtvih. V Bordeaux-u,
v Franciji, je dopoldne kard. Saraiva Martins, Prefekt Kongregacije za zadeve svetnikov,
v mojem imenu razglasil za blaženo sestro Marijo Celina Marijinega darovanja, menihinjo
z obljubami iz Drugega reda sv. Frančiška. Njeno življenje je bilo zaznamovano s križem,
ki je v njej postal znamenje ljubezni do Kristusa, kakor je sama rekla: »Žeja me,
da bi postala roža ljubezni«. Naj še spomnim na patra Bazilija Antona Marijo Moreau-a,
ustanovitelja Kongregacije sv. Križa, ki ga je včeraj v mojem imenu razglasil za blaženega
v Le Mans-u, Kardinal Prefekt Kongregacije za zadeve svetnikov. Priprošnji novih blaženih
izročam predvsem njihove duhovne sinove in hčere, da bodo z vnemo in s sijajnim pričevanjem
posnemali preroke Boga, Gospodarja življenja. Slovesnosti na Poljskem se je udeležil
tudi Eminenca, kard. Fran Rode, ki je za naš radio tole povedal o novem blaženem:
Glas: E. Kard. Rode: