Odgovori Kongregacije za verski nauk na vprašanja ameriških škofov

VATIKAN (Sobota, 15. september 07 RV) – Včeraj je Kongregacija za verski nauk objavila Odgovore na vprašanja Ameriške škofovske konference glede dajanja hrane in vode bolnikom, ki se nahajajo v splošno imenovanem “vegetativnem stanju”.
Ta najnovejši dokument Kongregacije za verski nauk ima dva dela. V prvem sta navedeni dve vprašanji Ameriške škofovske konference in dva strnjena odgovora ter pripis Kongregacije, da je odlok izdan po naročilu Svetega očeta, potem ko ga je Kongregacija obravnavala na svoji redni seji.
Prvo vprašanje: Ali je moralno obvezujoče dajati bolniku v “vegetativnem stanju” po naravni ali umetni poti hrano in vodo, razen da teh prvin bolnikovo telo ne more vsrkati ali da mu jih ni mogoče nuditi, ne da bi pri tem povzročili veliko telesno težavo?
Odgovor: Da. Dajati bolniku hrano in vodo, tudi po umetni poti, je na načelni ravni reden in primeren način ohranjevanja življenja. Zato je takšen način torej obvezujoč v meri toliko in dokler dosega svoj lasten namen, ki je v tem, da se poskrbi za primerno količino tekočine in hrane za bolnika. Na takšen način se prepreči trpljenje in smrt zaradi lakote in žeje.
Drugo vprašanje: Kadar bolnik v “trajnem vegetativnem stanju” po umetni poti dobiva hrano in tekočino, ali je mogoče prekiniti tako obliko hranjenja, kadar pristojni zdravniki z moralno gotovostjo presodijo, da bolnik nikoli ne bo prišel k zavesti?
Odgovor: Ne. Bolnik v “trajnem vegetativnem stanju” je oseba s svojim temeljnim človeškim dostojanstvom, ki mora prejemati redno in primerno zdravstveno oskrbo, kar vključuje na načelni ravni dajanje vode in hrane, tudi po umetni poti. Drugi del dokumenta Kongregacije za verski nauk je razlaga, ki obsega dobre štiri strani skrajno skrbno izdelanega besedila. V prvem delu je rečeno, da je Kongregacija dobila zgoraj navedeni vprašanji 11. julija 2005. V nadaljevanju so nato navedeni cerkveni dokumenti, govori papežev in drugo merodajno gradivo cerkvenega učiteljstva o vprašanju zagotavljanja hrane in vode bolnim osebam. V razlagi so tudi točno opredeljeni izrazi vegetativno stanje, trajno vegetativno stanje in da človek-bolnik nikoli ne postane vegetativno bitje ali žival, ampak zmeraj ostane človeška oseba. Dokument prav tako opiše vlogo zdravnika, zdravnikovo dejanje, pojem evtanazije, najnujnešo zdravniško oskrbo in drugo. Vse to pa ob upštevanju moralnih, etičnih, znanstvenih in zdravniški načel in vidikov. Vrednost načela ima tudi moralno pravilo, da v tem primeru od zdravnikov ni mogoče pričakovati nemogočih stvari – ad impossibilia nemo tenetur, seveda pod pogojem, da bolnik dobiva vsaj minimalno zdravniško oskrbo.