Papeški svet za pastoralo preseljencev v Lurdu pripravil V. evropski kongres za pastoralo romarjev in romarskih svetišč na temo: Romanja in svetišča, pota miru, prostorja usmiljenja

LURD (Torek, 11. september 07 RV) – Papeški svet za pastoralo preseljencev je v sodelovanju z Marijinim svetiščem v Lurdu pripravil V. Evropski kongres za pastoralo romarjev in romarskih svetišč. Osrednja tematika kongresa je: Romanja in svetišča, pota miru, prostorja usmiljenja.
Na V. evropskem kongresu, ki se je začel včeraj in bo trajal do četrtka, sodeluje okrog 100 voditeljev romanj in rektorjev romarskih središč iz 20. evropskih držav. Sveti oče je zbranim po svojem državnem tajniku, kardinalu Bertoneju poslal pozdravni telegram in apostolski blagoslov. Papež Benedikt XVI. želi, da bo srečanje pripomoglo k vedno globljemu motrenju obličja Jezusa Kristusa, Očetove Besede, in bo zbudilo vedno večje in še bolj velikodušno evangeljsko pričevanje.
Prvo predavanje, ki je bilo globoko teološko razmišljanje o Evropi, je imel kardinal Renato Martino, predsednik Papeškega sveta za pastoralo preseljencev, ki je prisotnim najprej spregovoril o skupnih krščanskih koreninah in vedno večjemu pretoku oseb in idej. Cerkev je poklicana, da te nove pojave razlaga v luči evangelija in si prizadeva za bratsvo ter solidarnost. Ko je kardinal Martino govoril o 150-letnici Marijinih prikazovanj v Lurdu, je dejal, da je silno pomembno, da kristjani v sebi prebujajo, kot je Bernardki naročila Devica Marija, naj Boga Očeta prosi, da bi imela otroško srce, ki bo pripravljeno sprejeti evangeljsko sporočilo, in torej spreobrnjenje, ki je prva milost vsakega romanja. Na duhovni poti romanja, je nadaljeval kardinal Martino, je vsak romar poklican, da izkusi ljubezen predvsem kot Kristusovo odpuščanje. Zato je romarjem potrebno pomagati, da se v molku zberejo in v skupnosti z ostalimi romarji odkrijejo Boga, ki njihovim srcem govori o miru, po zgledu sv. Frančiška Asiškega, ki se je prepustil vodenju izkustva Bog-Ljubezen, da je potem postal človek miru, strpnosti in dialoga. V svetu, ki potiska bolezni in telesno slabost na rob družbe, voditelji romanj in rektorji romarskih svetišč pričujejo, da je bistvo Boga, srce Boga predvsem usmiljenje. Zato mora vodenje romanj in romarskih središč vedno presegati že doseženo stopnjo duhovnosti, da bo v središču delovanja in romanj dostojanstvo človeške osebe, kot tudi problemi sedanje družbe.