Sveti oče v Mariazellu, govor št. 5

(Sobota, 8. september 07 RV) - Papež Benedikt XVI. se je zjutraj z avtomobilom iz Dunaja odpeljal v Mariazell, ker zaradi slabega vremena prevoz s helikopterjem ni bil mogoč. Tako se je pridružil tisočem romarjev, ki so v neugodnih vremenskih razmerah šli počastit Marijino rojstvo. Kraj Mariazell se prvič omenja leta 1157 in sicer v zvezi s čudežem, ko je benediktinski menih, ki je v tistih krajih oznanjal evangelij, na gorski poti na cesti naletel na ogromno skalo. Ker ni mogel naprej, je nanjo položil Marijin kip in skala se je prepolovila. V eni od polovic je nastala votlina, Zell, kamor je položil Marijin kip. Še isto leto so ustanovili fondacijo za gradnjo Marijinega svetišča. In to 850-obletnico je danes proslavil Sveti oče Benedikt XVI.
Pred Marijinim svetiščem ga je sprejel in pozdravil graški nadškof Egon Kapellari. Papežu se je zahvalil, da je kljub tolikim obveznostim prišel v to romarsko središče, kjer se že stoletja ob Mariji srečujejo romarji iz mnogih narodov in tudi tako tvorijo katoliško, vesoljno skupnost. Vaš obisk pa nam vsem pomaga, da bomo to katoliško poslanstvo poglabljali in še bolje izvrševali. Na koncu je Svetega očeta pozdravil v 9. živih jezikih, tudi v slovenščini in v latinščini, kot zunanji izraz vesoljnosti, ki ga romanja ustvarjajo.
Sveti oče je v pridigi pri dopoldanski sveti maši govoril o smislu romanj, pri čemer se je posebej osredotočil na geslo svojega apostolskega potovanja v Avstrijo, to je Posnemati Kristusa. Ta poziv je pravzaprav molitev k Mariji, naj nam pokaže Kristusa, je dejal Benedikt XVI. Pokaži nam Kristusa! je prošnja, s katero so se verniki odpravili na romanje v Mariazell in s temi besedami molili k njej: Pokaži nam Kristusa, ki je pot in cilj, resnica in življenje. Papež Benedikt XVI. je poudaril, da Marija vedno in povsod usliši molitve vernikov, tudi v Mariazellu, kamor romarji iz vseh koncev sveta potujejo že 850 let in Mariji prinašajo svoja najglobja upanja in skrbi. Marija na te molitve odgovori tako, da ljudem pokaže malega Jezusa, je nadaljeval Sveti oče. Ker je Bog prišel na svet kot otrok, dete Jezusovo po papeževih besedah spominja tudi na vse otroke sveta. Spominja na otroke, ki živijo v revščini, ki so izkoriščani kot vojaki, ki nikoli niso imeli priložnosti občutiti ljubezni svojih staršev. Spominja tudi na vse trpeče in bolne otroke, pa tudi na vse srečne in zdrave. Papež je opozoril, da Evropa danes trpi tudi zaradi pomanjkanja otrok, ob nizki nataliteti pa se ni spraševal o prihodnosti Evrope, temveč izrazil prepričanje, da je vprašanje prihodnosti sveta povezano le z Bogom. Moč človeškega srca in razuma bo namreč izginila takrat, ko nad zemljo ne bo več videti sijaja Božjega obličja. Kjer je Bog, tam je vedno tudi prihodnost, je zatrdil Benedikt XVI. V nadaljevanju homilije se je zopet ustavil pri geslu njegovega apostolskega potovanja v Avstrijo. Če posnemamo Kristusa, uvidimo, da je krščanstvo več kot le duhovni sistem, sestavljen iz niza zahtev in zakonov. Krščanstvo je dar prijateljstva, ki je večno, je dejal Sveti oče, saj je Jezus svoje učence imenoval prijatelje (Jn 15: 15). Vernike je pozval, naj zaupajo v dar prijateljstva, ki vsebuje veliko duhovno moč, nujno potrebno za kljubovanje izzivom današnjega časa. Sveti oče je posebej poudaril, da je potrebno vnovič in vnovič prebirati in živeti deset Božjih zapovedi. Prav te so namreč prvi in odločilen »da« Gospodu, ki po prvih treh Božjih zapovedih uresničuje svobodo ljudi. Življenje po desetih Božjih zapovedih je kristjanov »da« družini (4. zapoved), »da« življenju (5. zapoved) in »da« odgovorni ljubezni (6. zapoved). Božje zapovedi so »da« solidarnosti, družbeni odgovornosti in pravičnosti (7. zapoved), »da« resnici (8. zapoved) ter »da« spoštovanju drugih in njihove lastnine (9. in 10. zapoved). Ta raznoliki »da« je kristjanov kažipot v svetu, je nadaljeval papež, živi pa ga z močjo prijateljstva z živim Bogom.
Papež Benedikt XVI. je govoril tudi o romanju in dejal, da temu daje smisel odprto srce, kakršnega so imeli Zaharija, Elizabeta, Simon, Ana, Marija in Jožef. Teh namreč ni zadovoljilo tisto, kar so počeli in mislili ljudje okrog njih, temveč so iskali nekaj več. Zaradi odprtih src so v Jezusu videli tistega, ki ga je poslal Bog. Tudi danes ni dovolj biti bolj ali manj podoben drugim in misliti kot drugi, je opozoril Sveti oče in dodal, da ima življenje globji namen. Potrebujemo Boga. Boga, ki je odprl srce svojemu ljudstvu. Potrebujemo Jezusa Kristusa, ki je Bog in edini, ki kristjanom lahko razkrije Boga, je poudaril Benedikt XVI. Če je le on Bog, je po papeževih besedah tudi le on most, ki povezuje Boga in človeka.
Sveti oče je nato izpostavil tudi vprašanje resnice. Če resnica ne obstaja, je dejal, potem človek ni zmožen ločevati med dobrim in zlim in potem velika znanstvena odkritja postanejo dvorezen meč: odprejo lahko možnosti za dobro in dobrobit človeštva, po drugi strani pa lahko postanejo strahovita grožnja za uničenje človeka in sveta. Benedikt XVI. je poudaril, da se resnica dokazuje le v ljubezni, nikoli ni človekova posest ali izdelek, saj se prav tako kot ljubezni tudi resnice ne more proizvesti, temveč le prejeti in izročiti v dar. Resnico potrebujemo. Kristjani moramo verjeti v njeno moč in jo kot dar izročati drugim, ne glede na to, da vera v resnico v nekaterih družbah zbuja nestrpnost in zasmehovanje, je zaključil Sveti oče Benedikt XVI.
Po pridigi je celovški škof, mons. Alois Schwarz, Svetega očeta prosil naj spodbudi in blagoslovi letos izvoljene člane župnijskih svetov.
Papež je svoj kratek nagovor začel z mislijo, naj v svojem življenju naprej pišejo zgodovino apostolskih del. Hvaležen sem vsem vam, je nadaljeval Sveti oče, ki ste poklicani, da opravljate zahtevno službo v svojih krščanskih skupnostih. Sprejmite in živite Božjo Besedo, ki naj usmerja vaše odločitve po zgledu Device Marije v družini, pri delu in v krščanski skupnosti. Še naprej hodite v veri in, zvesti poslanstvu, ki ste ga prejeli, se napotite veselo in z veliko zavzetostjo k vsem ljudem in jim posredujte dar odrešenja. Ne pozabite, da ste vključeni v bogato zgodovino in izročilo v kateri je veliko Bogu in Kristusu zvestih pričevalcev. Dovolite, da vas vodi Sveti Duh, da boste kvas novega življenja, sol zemlje in luč sveta. Pri tem naj vas krepi in opogumlja blagoslov Kristusa Gospoda, ki je naš mir.
Pred zaključnim blagoslovom je Sveti oče pozdravil romarje v raznih jezikih, tudi v slovenščini: Papežev glas:
Dragi bratje in sestre iz Slovenije, naj Devica Marija vedno varuje vaše družine in vaš narod. Hvaljen Jezus! O poteku in vsebini govora Svetega očeta med slovesnimi večernicami, pa v naši jutrišji oddaji.