Jutri 10-letnica smrti bl. Matere Terezije

RIM (Torek, 04. september 07 RV) – Ob 10. obletnici smrti bl. Matere Terezije, je izšla knjiga z naslovom Mati Terezija: Pridi, bodi moja Luč. Brian Kolodiejchuk, postulator za kanonizacijo bl. Matere Terezije, je v knjigi zbral njena pisma, da bi bralcem približal njeno duhovno življenje. Po objavi knjige so se v javnosti pojavile številne negativne kritike o življenju Matere Terezije, ki so se sklicevale predvsem na zapise, kjer blažena govori o duhovni krizi, s katero se je tekom svojega življenja soočala. Odzvali pa so se tudi mnogi kristjani in nekristjani, ki življenje Matere Terezije vidijo kot svetel zgled človeške in krščanske ljubezni, usmiljenja in pristnosti. V nadaljevanju predstavljamo odziv Elizabethe Lev, strokovnjakinje za krščansko umetnost in arhitekturo, ki je svoje razmišljanje začela s pripombo nekega znanega bostonskega odvetnika: »Za mrtve so danes težki časi.« Pripomba se je nanašala na članke mnogih časopisov, ki so s senzacionalnimi naslovi razglašali življenje bl. Matere Terezije, ki bi ga naj živela na skrivaj. Mnogi resni časopisi so s to senzacionalnostjo padli na raven rumenega tiska in hkrati pokazali svojo pomilovanja vredno nevednost o pomembnosti duhovnega potovanja bl. Terezije iz Kalkute. Podlegli so kaprici današnjega medijskega sveta, ki v ozadju blišča išče umazanijo, in tako nedvomno dvignili prodajo. Od tukaj tudi namigovanja, da je Terezijina radostna ljubezen do ubogih skrivala temnejšo, celo zlobno stran. Brian Kolodiejchuk, ki je zbral njena pisma in zapise, vključno s tistimi, ki razkrivajo Terezijine duhovne preizkušnje, je želel bralcem odpreti okno v intimno duhovno življenje bl. Matere Terezije ter ob prebiranju njenih izzivov v hoji za Kristusom, spodbuditi krščansko navdušenje in upanje. Terezijine dvome v njeno lastno vero, ki jih je v pismih priznala svojemu duhovnemu zaupniku, pa so nekateri izkrivili in začeli dvomiti v njeno iskrenost in osebno svetost. Mnogi članki so namigovali, da sta bila Terezijina poklicna vloga ter njen zasebni jaz ločena, kakor da je v javnosti stalno vesela Terezija v resnici živela globoko in neprestano duhovno bolečino. Vendar je Terezija storila mnogo več kot se le smejala kameram; skozi vsako svoje dejanje, gesto in besedo je dokazovala in razodevala radostno ljubezen. Mediji so se grabežljivo in z veseljem oklenili Terezijinih besed »temna noč duše«, kakor da poročajo o skrivnostih slavnih holivudskih zvezd. Vprašanja, kot so »Ali lahko še vedno postane svetnica?«, nazorno prikazujejo njihovo skrajno pomanjkanje znanja o Cerkvenem pojmovanju svetosti. Mati Terezija je blažena, kar pomeni, da je Cerkev uradno potrdila, da je v nebesih. Kakor mnogi svetniki je imela globok občutek, da ne dosega Kristusovega zgleda, zato se je bala, da ne bi zapadla v kakšno obliko duhovne hinavščine. Merila medijev niso enaka merilom svetnikov. Slavni ateisti pa so se takoj prebudili in redovnico prikrojili svojim lastnim načelom. Izkoristili so priložnost in Mater Terezijo lakomno spremenili v otroški plakat, ki ustreza današnjemu nihilizmu. Nekateri časopisi so se tudi posvetovali s psihologi, ki so potem Mater Terezijo po njenih pismih humoristično analizirali, oziroma zabavno razčlenjevali. Videti je nenavadno, da so se ljudje, ki ne verjamejo v dušo, sami razglasili kot usposobljeni za preiskovanje duše bl. Matere Terezije. Mnogi so že pohiteli in zadušili te iskre, a Mati Terezija ne potrebuje obrambe. Srečna je v nebesih, skupaj z drugimi dvomljivci, kakor npr. sv. Tomaž, in verjetno s svojim značilnim sočutjem in usmiljenjem roti Jezusa, naj odpusti vsem, ker ne vedo, kaj delajo. V vsej tej zgodbi pa je Cerkev Mater Terezijo postavila za vzor vsem ljudem, ki trpijo duhovno osamljenost. Njeni dvomi in trpljenje so daleč od tega, da bi bili razlog sramu za tiste, ki ljubijo in občudujejo to veliko žensko. Narediti nas morajo ponosne, saj smo odkrili, da je Mati Terezija še večja junakinja, kakor smo mislili. Vsakega, ki se resno zanima za bl. Terezijo, njene duhovne težave ne presenečajo. Bile so znane že ob njeni beatifikaciji leta 2003. Doživljanja Matere Terezije niso škandal, niso sramota in ne v spotiko, temveč so zrcalo naše lastne samotne dobe. Medtem, ko danes ljudje poskušajo pregnati občutke osamljenosti, tako da se zatekajo k psihoanalitikom, zdravilom ali popularni duhovnosti, je Terezija objela svojo osamljenost ter se oprijela svoje vere v Jezusa, ki je, kljub pogosti čustveni praznini, bila trdna in globoka. Kar mnogim ni uspelo opaziti je dejstvo, da je veliko število njenega izražanja o samoti, pustoti, osamljenosti naslovljeno na samega Jezusa. Carole Zaleski je zapisala, da je Terezija svoje občutke zapuščenosti od Boga, spremenila v dejanja vdanosti do Boga. Njeno lastno dojemanje, da je odrinjena na obrobje Boga, ji je na mnoge načine pomagalo, da je prepoznavala osamljenost v drugih ljudeh. Velikokrat je rekla, da je na svetu več lakote za ljubeznijo in spoštovanjem, kakor za kruhom. Spoznala je, da zavračanja in zanemarjanja niso deležni le gobavci. Prisotna sta v notranjem življenju tudi tistih, ki se zdijo uspešni in izjemni. Mati Terezija je živela svoje dvome vsak dan, ko se je do skrajnosti, popolnoma posvečala revnim in umirajočim, ki so živeli v neizmerni bedi. Njen zgled se dotika tako kristjanov kot nekristjanov. Benedikt XVI. je kot Joseph Ratzinger v »Uvodu v krščanstvo« iz leta 1963 zapisal, da tako verni kot neverni, vsak na svoj način, v sebi nosijo tako dvom kot vero. V dvomu je prepoznal pot, ki lahko vodi do stikov, do pogovora med dvema osebama. Skozi vse čase nam svetniki s svojim življenjem kažejo, da je rešitev trpljenja v tem, da pogledaš okrog sebe in ne zreš še naprej v svojo notranjost. Kakor je neka redovnica pravilno opazila, ko Terezija ni mogla najti Jezusa v svojem molitvenem življenju, ga je našla na človeških obrazih. Sčasoma je Mati Terezija našla smisel svojih preizkušenj. V njih je videla privilegij, prednost in dar, da je lahko s Kristusom delila njegovo osamljenost na križu. Blažena Terezija, ki se je v samožrtvovanju soočala z osamljenostjo, je izkusila edinstveno udeleženost pri skrivnosti Kristusovega trpljenja. Predvsem v našem času, ki daje več na čustva kot na dejstva in na senzacionalnost raje kot na zdrav razum, Mati Terezija uči svet, naj vzdrži v dvomu, bolečini in osamljenosti. V temni duhovni noči 21. stoletja, je Mati Terezija iz Kalkute veliko svetlo znamenje.