(Nedelja, 2. september 07 RV) Na tej točki je papežev govor prešel na neposredne odgovore
na vprašanja, na katera je na presenečenje vseh, odgovarjal brez pisnih predlog. Na
vprašanje o odrinjenosti na rob družbe, ki mu ga je zastavil fant Luca, je Sveti oče
odgovoril, da na tako zahtevna vprašanja ni lahko odgovarjati. Toda ob vseh težavah
se moramo enako jasno zavedati, da je vsak človek pomemben v Božjih očeh, da je Bog
vsakega z ljubeznijo ustvaril in priklical v življenje in ima za vsakega človeka poseben
načrt. Ta načrt moramo odkriti in si med seboj pomagati, da ga uresničimo. V tem pogledu
nihče ni prikrajšan, ali v slabšem stanju od drugih. Fant Luca je govoril o odrinjenosti
na rob družbe. Pri Bogu nihče ni odrinjen na rob. Tudi v Cerkvi ne. Prav tako tudi
ne v pravi krščanski družini, kjer je vsak član družine v središču in je z ljubeznijo
sprejet. Je pa res, da je veliko družin razbitih. Toda taka stanja niso nespremenljiva.
Cerkev nikjer ni odrinjena od središča, ker kjer se obhaja Evharistija, tam je Bog
v Jezusu Kristusu stvarno prisoten. Palestina in še bolj vas Nazaret sta bila na obrobju
Rimskega imperija, neznani stvarnosti in prav v tisti neznani vasi in deželi, je bilo
središče sveta, ki je spremenilo zgodovino. Tako moramo tudi mi oblikovati središča
vere, upanja, ljubezni, solidarnosti in občutka za pravičnost ter zakonitost, ki bodo
spreminjala svet. Danes človeštvo potrebuje takšna središča, čeprav se zdi, da je
tašno upanje pretirano. Kdor tako razmišlja in deluje, si mora reči: »Jaz sem pomemben
v celovitem dogajanju zgodovine. Gospod nam bo pomagal!« O tem, kako je odgovoril
na vprašanje o Božjem molku ter o govoru, ki ga je imel danes dopoldne med sv. mašo,
bomo poročali v naši jutrišnji oddaji. Po sproščenem odgovarjanju na vprašanja,
ki je skrajno navdušilo 400.000 mladih, je Sveti oče sprejel misijonarja Giancarla
Bossija, ki je bil ugrabljen na Filipinih in je 39 dni preživel v rokah ugrabiteljev.
Pater Bossi se je tako zahvalil Svetemu očetu za njegovo posredovanje med pogajanji
za osvoboditev. »Sveti oče, srečen sem, da sem nocoj lahko z vami in povem moj hvala:
najprej Bogu, da je še enkrat ljubeče ohranil moje življenje v svojih rokah; vam,
da ste me imeli v svojem očetovskem srcu v času moje ugrabitve; vsem tem mladim, ker
so mi s svojimi molitvami in ljubeznijo dali pogum, da sem ostal zvest Kristusu, Cerkvi,
mojemu misijonarskemu poklicu in ljudem, ki jim pripadam. Hvala! V Božjem imenu!« Naj
povemo, da je p. Bossi po odhodu Svetga očeta še enkrat nastopil kot pričevalec našega
časa in mlade opozoril, naj v tolikih skritih kristjanih, ki dejansko skrito živijo
evangelij to njihovo pričevanje prepoznajo, ga cenijo in tudi drugim pomagajo, da
ga odkrijejo sodobnikom.