P. Raniero Cantalamessa o »noči duše« bl. Matere Terezije
VATIKAN (Torek, 28. avgust 07 RV) – Pred kratkim je izšla knjiga z naslovom Mati Terezija:
Pridi, bodi moja Luč, v kateri so objavljena do sedaj še neznana pisma blažene Matere
Terezije, rojene 27. avgusta leta 1910. Knjiga je izšla ob 10. obletnici njene smrti,
ki se je bomo spominjali 5. septembra, izdal pa jo je Brian Kolodiejchuk, postulator
za kanonizacijo Matere Terezije. Pisma, ki jih je blažena pisala Kolodiejchuku, je
za Radio Vatikan komentiral papeški pridigar, kapucin Raniero Cantalamessa. Po objavi
pisem so se v javnosti pojavile negativne kritike o življenju Matere Terezije, ki
so se sklicevale predvsem na zapise, kjer blažena govori o duhovni krizi, s katero
se je tekom svojega življenja soočala. V enem od pisem je zapisala: V moji duši je
toliko protislovij. Tako globoko hrepenenje po Bogu… tako globoko, da je boleče… nenehno
trpljenje… in vendarle nobene želje po Bogu… zavrnjena… prazna… brez vere… brez ljubezni…
brez gorečnosti. Duše ne privlačijo. Nebesa nič ne pomenijo… zame so kakor prazen
prostor. Pater Cantalamessa je pojasnil, da globoko trpljenje Matere Terezije zaradi
občutka Božje odsotnosti, potrjuje, da gre za pozitivni pojav. Ateisti niso prizadeti
zaradi Božje odsotnosti, a za bl. Mater Terezijo je bila to največja preizkušnja,
ki jo je lahko doživela. Gre za hkratno prisotnost in odsotnost Boga; Bog je prisoten,
vendar njegove prisotnosti človek ne doživlja. Cantalamessa je nadaljeval, da duhovno
trpljenje Matere Terezije še bolj potrjuje njeno veličino. Kakor trdijo mnoge priče,
je Mati Terezija ostajala po cele ure pred Najsvetejšim zakramentom, kakor popolnoma
očarana. In če pomislimo, v kakšnem notranjem stanju je bila v tistem trenutku - gre
za pravo mučeništvo, je dejal papeški pridigar in potrdil, da vse to ne zmanjša njene
veličine. Bl. Mati Terezija je vso svojo duhovno bolečino zmogla skrito ohranjati
v sebi. Morda je to bila spravna daritev za vsesplošno razširjeni ateizem današnjega
časa, je dejal Cantalamessa in dodal, da je doživljanje odsotnosti Boga živela na
pozitiven način: z vero in z Bogom. »Temne noči«, ki jih je preživljala blažena Mati
Terezija, ne bi smele povzročati ogorčenja ali začudenosti. Taka temna obdobja so
v krščanski tradiciji dobro znana, čeprav je morda način, kako jih je doživljala Mati
Terezija, nekaj novega in nepoznanega. Cantalamessa je dodal, da medtem, ko je »temna
noč« pri sv. Janezu od Križa predvsem pripravljalno obdobje za tisto dokončno združenje
z Bogom, je bila za Mater Terezijo nespremenljivo stanje, ki se je začelo na določeni
točki njenega življenja, ko je začela s svojim velikim delom usmiljenja, in je trajalo
vse do njene smrti. Podaljšanje te »noči«, je nadaljeval papeški pridigar, je pomembno
za nas in današnji čas. Po njegovem prepričanju je Mati Terezija svetnica medijskega
sveta, kajti ta »noč duše« jo je zaščitila pred tem, da bi postala žrtev medijev,
v tem smislu, da bi poveličevala samo sebe. Ko je prejela kakšno pomembno nagrado
ali pohvalo s strani medijev, je navadno rekla, da zaradi te notranje praznine ni
čutila ničesar.