P. Raniero Cantalamessa o »noči duše« bl. Matere Terezije

VATIKAN (Torek, 28. avgust 07 RV) – Pred kratkim je izšla knjiga z naslovom Mati Terezija: Pridi, bodi moja Luč, v kateri so objavljena do sedaj še neznana pisma blažene Matere Terezije, rojene 27. avgusta leta 1910. Knjiga je izšla ob 10. obletnici njene smrti, ki se je bomo spominjali 5. septembra, izdal pa jo je Brian Kolodiejchuk, postulator za kanonizacijo Matere Terezije. Pisma, ki jih je blažena pisala Kolodiejchuku, je za Radio Vatikan komentiral papeški pridigar, kapucin Raniero Cantalamessa. Po objavi pisem so se v javnosti pojavile negativne kritike o življenju Matere Terezije, ki so se sklicevale predvsem na zapise, kjer blažena govori o duhovni krizi, s katero se je tekom svojega življenja soočala. V enem od pisem je zapisala: V moji duši je toliko protislovij. Tako globoko hrepenenje po Bogu… tako globoko, da je boleče… nenehno trpljenje… in vendarle nobene želje po Bogu… zavrnjena… prazna… brez vere… brez ljubezni… brez gorečnosti. Duše ne privlačijo. Nebesa nič ne pomenijo… zame so kakor prazen prostor. Pater Cantalamessa je pojasnil, da globoko trpljenje Matere Terezije zaradi občutka Božje odsotnosti, potrjuje, da gre za pozitivni pojav. Ateisti niso prizadeti zaradi Božje odsotnosti, a za bl. Mater Terezijo je bila to največja preizkušnja, ki jo je lahko doživela. Gre za hkratno prisotnost in odsotnost Boga; Bog je prisoten, vendar njegove prisotnosti človek ne doživlja. Cantalamessa je nadaljeval, da duhovno trpljenje Matere Terezije še bolj potrjuje njeno veličino. Kakor trdijo mnoge priče, je Mati Terezija ostajala po cele ure pred Najsvetejšim zakramentom, kakor popolnoma očarana. In če pomislimo, v kakšnem notranjem stanju je bila v tistem trenutku - gre za pravo mučeništvo, je dejal papeški pridigar in potrdil, da vse to ne zmanjša njene veličine. Bl. Mati Terezija je vso svojo duhovno bolečino zmogla skrito ohranjati v sebi. Morda je to bila spravna daritev za vsesplošno razširjeni ateizem današnjega časa, je dejal Cantalamessa in dodal, da je doživljanje odsotnosti Boga živela na pozitiven način: z vero in z Bogom. »Temne noči«, ki jih je preživljala blažena Mati Terezija, ne bi smele povzročati ogorčenja ali začudenosti. Taka temna obdobja so v krščanski tradiciji dobro znana, čeprav je morda način, kako jih je doživljala Mati Terezija, nekaj novega in nepoznanega. Cantalamessa je dodal, da medtem, ko je »temna noč« pri sv. Janezu od Križa predvsem pripravljalno obdobje za tisto dokončno združenje z Bogom, je bila za Mater Terezijo nespremenljivo stanje, ki se je začelo na določeni točki njenega življenja, ko je začela s svojim velikim delom usmiljenja, in je trajalo vse do njene smrti. Podaljšanje te »noči«, je nadaljeval papeški pridigar, je pomembno za nas in današnji čas. Po njegovem prepričanju je Mati Terezija svetnica medijskega sveta, kajti ta »noč duše« jo je zaščitila pred tem, da bi postala žrtev medijev, v tem smislu, da bi poveličevala samo sebe. Ko je prejela kakšno pomembno nagrado ali pohvalo s strani medijev, je navadno rekla, da zaradi te notranje praznine ni čutila ničesar.