Simpozij o dr. Francu Ivanocy-u

KANČEVCI (Ponedeljek, 27. avgust 07 RV) - V domu duhovnosti v Kančevcih je v soboto potekal simpozij ob 150. obletnici rojstva dr. Franca Ivanocyja, ki se je rodil 25. avgusta 1857, torej pred natanko sto leti, v Ivanovcih v Prekmurju - župnija Kančevci. Oče je bil Adam Kódila, mati pa Rozalija roj. Hujs. Leta 1868 je prevzel priimek znanih duhovnikov sorodnikov Ivanocy. V ljudsko šolo je hodil pri sv. Benediktu v Kančevcih, v osnovno in srednjo gimnazijo pa v Köszegu v letih 1868 do 1875, nato pa je opravil še študij teologije v Budimpešti v letih 1878-1882. V Murski Soboti je bil kaplan samo eno leto – do leta 1883, takoj nato je postal študijski prefekt v sombotelskem semenišču za eno leto, doktoriral in postal izredni profesor na sombotelskem bogoslovju in leta 1886 redni profesor. »Da bi budil in branil narod svoj« je zapustil profesuro in v letih 1889 do smrti, 29. avgusta 1913, bil župnik na Tišini. Pokopan je na domačem pokopališču v Kančevcih.
Ob 150. letnici rojstva Franca Ivanocyja so v Kančevcih v Prekmurju pripravili simpozij prav na obletnico njegovega rojstva - v spomin nanj in na njegovo obsežno in vsestransko delo, saj je bil ne samo goreč duhovnik, ampak tudi pisec, vzgojitelj, profesor, pobudnik prekmurskega katoliškega tiska v začetku 20. stoletja in velik buditelj slovenske zavesti – prekmurski Slomšek.
V pozdravni besedi je p. Donat Kranjec povedal, da je simpozij pripravljen – žal - na hitro, izrazi pa tudi veselje, da je do njega sploh prišlo še v Prekmurju, čeprav je pred leti že bil tudi v Rimu. Škof Smej je vodil besedno bogoslužje in ga povezal v predstavitev veličine dr. Ivanocyja, nato pa je Franc Kodila, Ivanocyjev sorodnik, orisal Ivanocyjeve korenine in življenjsko pot. O Ivanocyjevem pastoralnem delu je spregovoril dr. Karel Bedernjak in potegnil vzporednice z današnjim časom, še posebej z njegovo borbo proti liberalizmu. Boril se je proti hladnemu janzenizmu, veliko delal na področju družin, pripravi na zakon, duhovnih poklicev, posebej si je prizadeval vzgajati skozi pridige in spovednico. Bil je voditelj dekanijske pastorale, goreč in vzor vsekakor tudi za današnji čas.
Dr. Stanislav Zver je predstavil verski tisk v Ivanocyjevem času in sedanji tisk ter pokazal na velike težave za Slovence zaradi madžarske oblasti in okolja v katerem je Cerkev bila edino zavetišče slovenskega človeka. Ivanocy je bil pobudnik prekmurskega katoliškega tiska. Izdajal je verski časopis Kalendar Srca Jezušovoga, bil pa je tudi pobudnik mesečnika Marijin list. Predavatelj je ob Ivanocyjevem velikem prizadevanju za tisk na kratko predstavil tudi stanje v Prekmurju vse do danes. Dr. Vinko Škafar je predstavil Ivanocyjevo skrb za apostolat laikov in pokazal na njihovo delovanje v njegovem času, naglasil pa tudi odprtost do Svetega Duha danes ter za današnja laična gibanja. Dr. Marija Sraka je govorila o katehezi v Ivanocyjevem času in njegovo osebno prizadevanje za katehezo v materinščini; sam je bil zelo izobražen na tem področju in je od katehetov zahteval dobro izobrazbo, življenje po veri in dobro poučevanje. Na tem področju je bilo stanje v Ivanocyjevem času slabo, vendar je danes strukturno še slabše poskrbljeno. Zato je Ivanocy uvedel katehezo odraslih z nedeljskim popoldanskim krščanskim naukom.
Dr. Gabrijel Recek je spregovoril o Ivanocyjevem pomenu za narodno zavest v Prekmurju. Prej so Madžari sami bili pod močnim vplivom gemanizacije in niso pritiskali na Slovence, v letih po 1870 pa se je tudi med Madžari začela buditi narodna zavest in so skušali svoj jezik vse bolj uveljavljati v šolah in uradih. Temu pritisku se je Ivanocy uprl in bil dosleden glede narodnosti. Leta 1899 so ga zato začeli javno napadati in pripravljati sodni proces. Obtoževali so ga veleizdaje. Slovenski duhovniki so ga podprli v borbi za slovenski jezik in od tedanjih cerkvenih oblasti je zahteval odgovor, ki ga pa nikakor ni dobil. Njegovo stališče je bilo, da naj se vsak narod evangelizira v materinem jeziku. Materin jezik je temelj evangelizacije: je bilo Ivanocyjevo stališče. Ob sklepu je predavatelj zastavil vprašanje vsem: kakšna je narodna zavest med duhovniki danes, pa tudi narodna zavest med učitelji, predstavniki slovenskih oblasti…
Simpozij so sklenili v popoldanskih urah s sklepnimi besedami mariborskega pomožnega škofa dr. Jožefa Smeja in murskosoboškega škofa dr. Marjana Turnška, pokrovitelja simpozija, ki je bil še posebej pozoren na pobude in izzive v smeri verskega življenja v novi škofiji. Udeleženci so se v molitvi ustavili tudi na Ivanocyjevem grobu.
V Ivanovcih želijo pripraviti Ivanocijevo pot, 2. septembra pa dati v roke vsakemu pohodniku tudi publikacijo o Ivanocyju in kraju.