(Torek, 21. avgust 07 RV) V tretjem letu službe na Petrovem sedežu je že jasno, da
so za sedanjega Svetega očeta nagovori, ali bolj natančno kateheze med splošnimi avdiencami,
in pred nedeljsko molitvijo Angelovega češčenja zelo pomemben del njegove učiteljske
službe. Od začetka službe rimskega škofa, bo papež Benedikt XVI. jutri imel 104
splošno avdienco. V letu 2005 jih je imel 32. Prva je bila 25. aprila 2005, komaj
šest dni po izvolitvi na Petrov sedež. Lani je imel 45 splošnih avdienc, letos pa
z jutrišnjo že 27. V 28. mesecih papeške službe je Sveti oče že zaključil dva ciklusa
katehez, nekaj tednov pa je že v teku tretji ciklus. Papež Benedikt XVI. je prvi
cikel katehez posvetil razlagi »Psalmov in slavospevov v hvalnicah ter večernicah«.
Ta cikel je začel 4. maja 2005 in ga zaključil 15. februarja 2006. To je bilo 35 katehez.
Te kateheze je začel njegov predhodnik, božji služabnik Janez Pavel II., spomladi
leta 2001. Ko je 15. februarja 2006 zaključil prvi cikel, je dejal: »Prišli smo do
konca dolgega potovanja, ki ga je začel pred petimi leti, spomladi 2001, moj dragi
predhodnik, nepozabni papež Janez Pavel II. Ta veliki papež je hotel v svojih katehezah
dokončati dolg niz psalmov in hvalospevov, ki tvorijo temeljno molitveno gradivo bogoslužja
hvalnic in večernic. Drugi katehetski cikel je papež Benedikt XVI. posvetili
»Jezusovi volji o Cerkvi in o izbiri dvanajstih apostolov«. Začel ga je 15. marca
2006 in končal po 29. avdiencah, 7. februarja 2007. V tem ciklusu so na metodološki
ravni prisotni trije momenti. Prvih 7 katehez je posvečenih Jezusovi izbiri »prič«
in »poslancev«, torej skupnosti, izročilu in apostolskemu nasledstvu. Naslednjih 18
katehez je posvečenih likom dvanajstih izbranih apostolov, s tem da je apostolu Petru
posvetil tri kateheze – »ribič, apostol, skala«, in na koncu nekaj katehez o apostolu
Pavlu. V zadnjih štirih katehezah pa Sveti oče govori »o Pavlovih najožjih sodelavcih«.
V prvi katehezi tega cikla Sveti oče takole razlaga: »Cerkev je bila ustanovljenja
na temelju apostolov kot skupnost vere, upanja in ljubezni. Po apostolih pridemo do
samega Jezusa. Cerkev je začela nastajati, ko so nekateri ribiči v Galileji srečali
Jezusa, se prepustili njegovemu toplemu in močnemu povabilu, pogledu in glasu: »Hodite
za menoj, naredil vas bom za ribiče ljudi.« Moj ljubljeni predhodnik, Janez Pavel
II., je na začetku tretjega tisočletja Cerkvi priporočil, naj motri Kristusovo obličje.
Ko hodim v isto smer, bi v svojih katehezah rad pokazal, kako luč Kristuvoega obličja
sije na obličju Cerkve, kljub mejam in sencam naše krhke in grešne človeškosti, je
dejal papež v prvi katehezi drugega cikla. Od 7. marca letos pa Sveti oče razvija
svoj tretji cikel katehez, ki je posvečen »prvemu in drugemu rodu Cerkve po apostolih«.
Do 8. avgusta, ko je imel katehezo o Gegorju Nazijanškem, je Sveti oče imel kateheze
o petnajstih pomembnih apostolskih očetih prvega in drugega rodu Cerkve po apostolih.
Tako lahko vidimo, kako se začne pot ovanje Cerkve v zgodovini. Pred nami so se zvrstili
najprej lik sv. Klementa, rimskega škofa v zadnjih letih prvega stoletja in po Linu
ter Kletu tretjem Petrovem nasledniku. O njem sv. Irenej, škof v Lionu do leta 202,
poroča, da »je videl apostole, se je z njimi srečal in je imel v ušesih njihovo oznanjevanje,
pred očmi pa njihovo izročilo«. Od njegovih spisov zagotovo poznamo le Pismo Korinčanom.
Euzebij iz Cezareje, veliki »arhivar« o začetkih Cerkve o pismu pravi, da so mu pripisovali
skoraj kanonični značaj.