Tretje hrvaško-slovensko romanje tokrat na Trsat z geslom: Skupaj k Materi milosti

TRSAT (Ponedeljek, 20. avgust 07 RV) - Ob 640-letnici podobe trsaške Matere Božje je bilo v soboto tretje hrvaško-slovensko romanje – tokrat na Trsat - z geslom "Skupaj k Materi milosti".
Medtem, ko so romarji z raznih koncev Slovenije in Hrvaške od ranega jutra začeli zasedati bogoslužni prostor za obhajanje svete maše na prostem in so ljudje v dolgih vrstah čakali pred številnimi spovednicami ob robu prizorišča, se je duhovščina zbirala v bližini veličastnega kipa božjega služabnika Janeza Pavla II., ki se nahaja pred vhodom v svetišče trsaške Matere Božje.
Vstopna procesija, ki jo je zaključilo čez 160 duhovnikov ter 18 nadškofov in škofov, se je začela odvijati ne le s križem, zastavami in praporji na čelu, temveč je v njej bilo dodeljeno mesto za podobe Marije Pomagaj z Brezij ter bl. Antona Martina Slomška, za kip bistriške in sliko sinjske Matere Božje v spremstvu tipičnih narodnih nošenj krajev, od koder prihajajo. Prepevala sta zbor svetišča Matere Božje trsaške in stolni zbor Ignacij Hladnik iz Novega mesta.
Gostitelj letošnjega srečanja, reški nadškof in metropolit, dr. Ivan Devčić, je v uvodnem pozdravu več kot 10.000 glavo množico spomnil na bogato zgodovino srečaj ob skupni Materi, kjer smo njeni otroci gradili in utrjevali duhovne mostove medsebojne povezanosti. Posebej je omenil krškega škofa, velikega Slovenca Antona Mahniča, njegovega naslednika Josipa Srebreniča, božjega služabnika frančiškana Vendelina Vošnjaka, prvega provinciala hrvaške frančiškanske province, Aleksa Benigarja, jezuita Albina Škrinjarja in Ivana Kozelja, dve slovenski redovnici drinski mučenki Krizina Bojanc in Antonija Fabjan, in izrazil prepričanje, da so mostovi, ki jih gradijo svetniki, močnejši in trdnejši od vseh razdeljenosti. Spodbudil je, naj po zgledu Device Marije, ki je hitela na pomoč Elizabeti, tudi verni Slovenci in Hrvati z medsebojnim zbliževanjem prinašamo veselje, mir in prijateljstvo.
Voditelj slovesnega evharističnega bogoslužja, zagrebški nadškof, kardinal Josip Bozanić je povabil k molitvi za naše družine, zlasti otroke in mlade. Skupna Mati nam govori o naši veliki družini, o skupnosti v katoliški Cerkvi…
Prepletanje molitev in ubranost pesmi v obeh jezikih je od trenutka do trenutka krepila zavest skupne pripadnosti. Tudi nagovor koprskega škofa Metoda Piriha, ki je skladno prehajal od enega do drugega jezika in razgrinjal luč Božje besede na obema narodoma skupno potrebo rasti v globoki veri, je gradil v isto smer. Prav vseh se je dotaknil klic k večji odprtosti družin za porajanje novega življenja, saj morata starša o tem razmišljati ne le sama, temveč pred Bogom in lastno vestjo, saj biti oče ali mati pomeni imeti težišče zunaj sebe samega in z odprtostjo sprejemati tudi druge osebe. K temu naj vse spodbuja tudi vera, da je večje število otrok v družinah znamenje posebnega Božjega blagoslova. Spomnil je na Jezusovo zagotovilo, da kdor sprejme otroka v njegovem imenu, sprejme njega samega (Mr 9,37) ter opozoril na njegovo zagotovilo, da je življenje več vredno kot jed in pijača. Razen tega je škof Pirih svetoval, naj se po mestnih, vaških in krajevnih predstavnikih zavzemajo za tako socialno ureditev, ki bo bolj naklonjena družinam z večjim številom otrok. Ob koncu je vse povabil, naj Marijinemu varstvu znova izročimo sebe in naše družine, da bi otrokom in mladim posredovale življenje in vero.
Ob koncu evharističnega bogoslužja je spregovoril še ljubljanski nadškof, metropolit Alojz Uran, ki se je Bogu zahvalil za vsa tri dosedanja skupna srečanja obeh prijateljskih katoliških narodov, za bratske vezi med slovenskim in hrvaškim ljudstvom, ki so mnogo krepkejše od vseh nerešenih političnih in gospodarskih vprašanj.
Vse je nato prisrčno povabil na prihodnje srečanje, ki bo 22. avgusta 2009 v Stični, v kraju molitve in darovanja, v kraju klicanja Božje milosti in usmiljenja, v kraju prošnje za poglobitev naše vere. Ob sklepu je vse izročil v varstvo Božje Matere, Device Marije.
Kardinal Bozanić in nadškof Uran sta nato kleče pred Marijino podobo še s posebno molitvijo slovesno izročila v Marijine roke ljudstvo, ki jima je po Božji previdnosti zaupano, da ga vodita in privedeta z Marijino pomočjo v skupno nebeško domovino.