Sveti oče o prazniku Marijinega vnebovzetja pred opoldansko molitvijo

(Sreda, 15. avgust 07 RV) Sveti oče je praznik Marijinega vnebovzetja začel zjutraj ob 8.00 uri s slovesno sv. mašo v župniji sv. Tomaža iz Villanove v Castelgandolfu. O vsebini njegove pridige med sv. mašo bomo poročali v naši jutrišnji oddaji.
Običajno opoldansko srečanje z verniki na dvorišču apostolske hiše v Castelgandoflu, je bilo danes bolj v središču pozornosti medijev, ker je papež po televiziji neposredno nagovoril mlade iz Evrope, ki so bili zadnje štiri dni zbrani v Mariazellu v Avstriji.
Sveti oče je govor pred opoldansko molitvijo posvetil prazniku Marijinega vnebovzetja. To je starodavni praznik, je začel papež, ki ima svoj zadnji temelj v Svetem pismu, ki predstavi Devico Marijo tesno povezano s svojim Božjim Sinom, ki mu je vedno zvesta. Mati in Sin sta tesno povezana v borbi zoper peklenskega sovraržnika vse do končne zmage nad njim. Ta zmaga se na poseben način izraža v zmagi nad grehom in smrtjo, v obvladovanju teh dveh sovražnikov torej, ki ju sv. Pavel vedno predstavi v njuni notranji povezanosti. Kakor je torej Kristusovo slavno vstajenje bilo dokončno znamenje te zmage, tako Marijino poveličanje z njenim deviškim telesom tvori njeno popolno solidarnost s Sinom tako v borbi kot v zmagi.
Globok teološki pomen tega praznika je razložil božji služabnik papež Pij XII., ki je 1. novembra 1950 slovesno razglasil versko resnico o tem Marijinem privilegiju. Takole je izjavil: »Na ta način je prevzvišena Božja Mati, od vekomaj združena z Jezusom Kristusom in po isti odločitvi vnaprej določena, da bo brezmadežna v svoje spočetju, neokrnjena Devica v svojem božjem materinstvu, velikodušna Družica Božjega Odrešenika, ki je izbojeval popolno zmago nad grehom in njegovimi posledicami, je ob koncu, kot najvišjo krono svojih privilegijev dosegla, da je bila obvarovanja trohnobe groba, in ko je bila, kot pri njenem Sinu tudi v njej premagana smrt, je bila z dušo in telesom vzeta v nebo, kjer blesti kot Kraljica na desnici svojega Sina, nesmrtnega kralja vekov« (AAS 42,768-769).
Ko je bila vzeta v nebo, je nadaljeval Sveti oče, se ni oddaljila od nas, ampak nam je še bližja in njena luč osvetljuje naše življenje in zgodovino vsega človeštva. Ko nas priteguje nebeški sijaj Odrešenikove Matere, se z zaupanjem zatekamo k Njej, ki nas gleda z višave in nas varuje. Vsi potrebujemo njeno pomoč in tolažbo, ko se vsak dan spoprijemamo z izzivi življenja, potrebujemo njeno materinsko in sestrsko bližino v konkretnih okoliščinah našega bivanja. In da bi lahko nekega dne tudi mi za vedno z njo delili isto usodo, jo sedaj posnemajmo v učljivi hoji za Kristusom in v velikodušni službi bratom. To je tudi edini način, je zaključil Sveti oče svoj nagovor, da lahko že v času našega zemeljskega romanja vnaprej okušamo veselje in mir, ki ga živi v polnosti tisti, ki doseže nesmrten cilj nebeškega raja.
Po molitvi Angelovega češčenja je Sveti oče v nemščini pozdravil mlade romarje iz Evrope, ki so zbrani v Marijinem svetišču v Mariazellu.
»Danes posebej pozdravljam mlade Prijatelje, ki so v Mariazellu, v Avstriji po televiziji povezani z nami. Dragi mladi, vi ste se zbrali v eni Marijinih hiš, ki jo bom tudi jaz obiskal prihodnji mesec. Zgled Marije, Jezusove Matere, nam kaže, da Bog išče človeka in lahko pri njem prebiva. Kristus želi bivati tudi v naših srcih. Tako raste Cerkev, Božja hiša, kadar ljudje sprejememo Gospoda z našo vero, z našimi molitvami, z upnajem in ljubeznijo, da postane živi kamen te duhovne hiše. Dragi romarji, dragi mladi! Marija je izjemno izbran in popoln kamen hiše živega Boga. Ona danes posebej prosi za našo osebno življenjsko pot. Ona vsa živi v Božji sedanjosti in ostaja najgloblje povezana z ljudmi s svojim materinskim srcem. Marijino varstvo naj vas spremlja na vseh vaših poteh!« je zaključil Sveti oče svoj pozdrav mladim evropskim romarjem, ki so zbrani v Mariazellu.