ZDA - Meništvo v 21. stoletju

ZDA (torek, 7. avgust 07 RV) – V Združenih državah je letos izšla knjiga z naslovom Meništvo v 21. stoletju. V njej je Patric Hart, ki je tudi sam menih, zbral vrsto esejev, v katerih avtorji podajajo svoje poglede in predloge o prihodnosti meništva. V nadaljevanju bomo predstavili nekatere, ki jih je v časopisu America izpostavil Robert Reilly.
V uvodnem delu knjige traopist Dom Bernardo Olivera opozarja, da če se redovniško življenje ne bo posodobilo, ne bo imelo kaj povedati prihodnjim rodovom. Benediktinec Terrence Kardong je v svojem eseju izrazil pretresenost zaradi vedno manjšega števila prošenj za samostansko življenje. Njegov red ima polovico manj članov kakor leta 1965. Svojo zaskrbljenost izraža tudi Kathleen Norris, znana ameriška avtorica o duhovnem življenju. Govori o možnosti, da bo umik v samoto čez čas postala le ena od koristnih zadev posameznika, ki neprenehoma hlasta za modernimi novostmi v nizanju molitev, prižiganju sveč ali v meditativnih tehnikah.
A večina esejev v knjigi je optimističnih. Benediktinka Joan Chittister pravi, da so prihodnja leta enako pomembna kakor vse druge križiščne točke v zgodovini, ko je meništvo ohranjalo versko mikavnost. Redovnica trdno verjame, da edino vera lahko zaustavi nasilje, ki se poraja v njenem imenu. Vseeno pa se sprašuje, ali občutek samozadovoljnosti, ki ga zagotavlja redovno življenje, pomeni življenje v mitu ali v realnosti. Obnova meništva zahteva čustveno zrelost in živo zaupanje, da bi verjeli v vizijo prihodnosti tudi takrat, ko je strukturo potrebno obnoviti. Redovnica svari pred vedno navzočo nevarnostjo, da obrnitev k veri postane način bega pred skrbmi sveta, ki nas obdaja.
Trapist John Bamberger v svojem prispevku h knjigi Meništvo v 21. stoletju poziva k popolnoma novi obliki meniškega življenja. Pravi, da bi v meniško učenje morali biti vključeni novi znanstveni izsledki s področja fizike in biologije, ki so povezani z molitvenim in kontemplativnim življenjem, kakor tudi z moralno in dogmatično teologijo.
Cistercijanska opatinja Gail Fitzpatrick poudarja, da mnogi načini kontemplacije v samoti niso omejeni le na osebe posvečene v duhovniško in redovniško življenje. Navaja pričevanje poročene žene, ki s pomočjo molitve osvetljuje zakramentalno naravo svojega zakona, iz katerega izvira milost za njeno življenje v celoti.
Svojo izkušnjo samostanskega življenja je prispevala tudi protestantska teologinja Bonnie Thurston. Bivanju v anglikanskem samostanu pripisuje zasluge za oblikovanje svojega življenja. Sedanje prehodno obdobje v katerem se samostani nahajajo označuje kot zaskrbljujoče ter poda misel, da ta čas zadeva vse, tako privržence meniškega življenja kot drugače misleče.
Robert Reilly v knjigi Patrica Harta Meništvo v 21. stoletju izpostavi še nenavadno poglavje, ki je kratka dramska igra benediktinske redovnice Mary Margaret Funk. Pogovor med glavnimi osebami bralcu približa molitveno življenje in nakaže vrsto vidikov kontemplativnega življenja. Tako na primer uravnoteženost med samoto in skupnostjo, pomembnost tišine v življenju ter ali bi samostan moral biti kraj mističnega in skrivnostnega ali kraj, kjer navadni ljudje živijo navadno življenje.