Kard. Murphy-O'Connor piše pariškemu nadškofu ob smrti kard. Lustiger-a

LONDON (torek, 7. avgust 07 RV) – Nadškof v Londonu, kardinal Murphy-O'Connor je nadškofu v Parizu pisal ob smrti upokojenega pariškega nadškofa, kardinala Jean Mari Lustiger-a, v katerem nadškofu André Ving-Trois sporoča, da moli za prizdevnega pastirja, da bi ga Dobri Pastri sprejel v svoje naročje. Angleški kardinal nadalje piše, da je bil zanj privilegij sodelovati s kardinalom Lustiger-jem v Papeškem svetu za kulturo, kjer je občudoval njegovo gorečnost za trajno oznanjevanje Evangelija sedanjemu človeštvu. Rad se pominjam njegove vljudne gostoljubnosti, s katero je gostil Svetovni dan mladih leta 1997, nato pa njegovega prijaznega povabila, poleti 2004, nadškofom iz Washingtona, Berlina, Moskve in Ottawe, ob 60-letnici osvoboditve Pariza ob koncu 2. svetovne vojne. Ta trenutek spominjanja, miru, predvsem pa sprave je bil vrhunec predanega pastirja in moža globoke osebne vere. S škofi Anglije in Wales-a vam zagotavljam molitve k nebeškemu Očetu za njegov večni pokoj. molimo tudi za tolažbo članov njegove družine, bratov v škofovstvu v Franciji in vernikov, kaljučuje svoje pismo angleški kardinal pariškemu nadškofu.
Italijanski dnevnik Il Giornale je danes objavil daljši članek o pokojnem pariškem kadinalu, z naslovom: Lustiger, kardinal, ki je zbližal Jude in kristjane. Pokojni kardinal je bil veliki intelektualec, svetovalec papeža Janeza Pavla II. in od leta 1995 redni član Francoske Akademije nesmrtnikov, kjer se je vztrajno boril zoper določeno pojmovanje razsvetljenjstva, ki po njegovem prepričanju vodi v novo poganstvo. V zgodovino pa se je najbolj zapisal ne kot mož, ki se je silovito spoprijel s krizo Cerkve v Franciji, ampak kot človek, ki ga je papež Benedikt XVI. povabil naj deluje v Komisiji Svetega sedeža za verske odnose z judovstvom. Teološka stališča tega francoskega kardinala judovskega porekla, ki se je s 14. leti spreobrnil in postal katoličan, niso mirno sprejemali ne vsi katoličani kot tudi ne Judje.
Kritika kardinala Lustiger-a tako imenovane »teologije zamene«, po kateri je »nova zaveza« med Bogom in Cerkvijo v Jezusu Kristusu popolnoma zamenjala »staro zavezo« med Gospodom in Izraelom, in jo na nek način preklicala, ta kritika je postala sestavni del učiteljstva papežev Janeza Pavla II. in Benedikta XVI. Oba papeža namreč učita, da so božje obljube izraelskemu ljudstvu »nepreklicne«. Druga temeljna trditev pokojnega kardinala pa je prepričanje, da je zaveza med kristjani in Judi temeljnega pomena za »ravnotežje sveta«. Absolutna nujnost zaveze med kristjani in Judi ne temelji na relativizmu, ampak na trdni teoloških temeljih celotnega krščanskega nauka, je bil prepričan pokojni kardinal Lustiger. S tema dvema teološkima pristopoma je pokojni kardinal zaznamoval naše stoletje in dal nove poglede na zavzeništvo med kristjani in judovstvom.