2007-08-06 16:48:59

XXIX. obletnica smrti papeža Pavla VI.


(ponedeljek, 6. avgust 07 RV) »Čutim, da se me Cerkev spominja: o sveta Cerkev, ena in katoliška ter apostolska, sprejmi z mojim blagoslavljajočim pozdravom moje zadnje dejanje ljubezni«. To so besede velikega papeža, božjega služabnika Pavla VI. iz njegove Duhovne oporoke. Papež Pavel VI. je umrl 6. avgusta 1978, na praznik Gospodove spremenitve na gori, v Castelgandolfu. Te papeževe besede pričajo o njegovi nežni in sinovski ljubezni do Cerkve, do »Neveste«, ki ji je podaril vse svoje življenje in neutrudno apostolsko službo.
Papež Benedikt XVI., je 3. marca, ob sprejemu Znanstvenega odbora Instituta Pavla VI. iz Bresce, dejal, da »je sebe do zadnjega diha, zadnje misli, moči in dejanja daroval Kristusu in Cerkvi«. Ni dovolil, da bi ga pogojevale kritike, nerazumevanja, čeprav je moral prenašati silovite napade in trpljenje, toda v vseh okoliščinah je ostal trden in preudaren krmar Petrove barke, je dejal o svejem predhodniku papež Benedikt XVI.
O njegovem življenju naj spomnimo le naslednje:
Rodil se je 26. septembra 1897 v Bresci, v Italiji. Tam je bil 29. maja 1920 posvečen v duhovnika in takoj vstopil v diplomatsko službo Svetega sedeža in 29. novembra 1952 Podtajnik Državnega tajništva za izredne zadeve. Papež Pij XII. ga je 1. novembra 1954 imenoval za nadškofa v Milanu. Papež Janez XXIII., ga je 15. decembra 1958 imenoval za kardinala. Za papeža je bil izvoljen 23. junija 1963 in je 29. septembra odprl drugo zasedanje 2. vatikanskega cerkvenega zbora, ki ga je zaključil, 8. decembra 1965. 1. januarja 1968 je obhajal prvi svetovni dan miru. 24. decembra 1974 je odprl Sveto leto 1975. 16. aprila 1978 je napisal slovito pismo Rdečim brigadam, naj izpustijo italijanskega politika Alda Mora, za katerega je 13. maja daroval mašo zadušnico v baziliki Svetega Janeza v Lateranu in zanj slovesno molil molitev, ki jo je sam sestavil. Umral je 6. avgusta 1978, zvečer ob 21.40 v letni rezidenci papežev v Castelgandolfu.
V 17. letih papeževanja je izdal sedem okrožnic, med njimi Humanae vitae – o zakonu in urejevanju rojstev. Zelo številna so apostolska pisma, spodbude in konstitucije. Papež Pavel VI. je bil prvi Rimski škof, ki je začel potovati z letali po Italiji in svetu. Prvo njegovo potovanje izven Italije je bilo od 4.-6. januarja 1964, zadnje, deveto pa na Daljnji Vzhod, leta 1970. V času svojega papeževanja je obhajal šest konzstorijev v katerih je imenoval 142 kardinalov. On je tudi določil, da je kardinalov volivcev lahko največ 120 in da kardinali, ki so dosegli 80 let starosti ne morejo voliti novega papeža.
Papež Pavel VI. je šel v zgodovino Cerkve kot veliki reformator, ki je uvedel vrsto novosti, kot jih je predvidel 2. vatikanski koncil, ali pa so jih narekovale nove okoliščine. Naj navedemo le nekatere. Prva in največja je vsekakor reforma bogoslužja v domačem jeziku, ki je bila končana leta 1970, z izdajo novega misala. Koncilska določila je papež Pavel VI. začel izvajati takoj, ko so bili posamezni koncilski dokumenti sprejeti. Prva taka ustanova je bila Papeška komisija za družbeno obveščanje, leta 1964. Tej je isto leto sledilo Tajništvo za nekristjane, nato Tajništvo za neverujoče. Škofovska sinoda je bila uvedena leta 1965; nato reforma Svetega Uficija, sedanje Kongregacije za verski nauk, decembra 1965. Januarja 1967 je na novo je ustanovil Svet za laike in Papeško komisijo »Pravičnost in mir«; avgusta istega leta je ustanovil: Prefekturo za ekonomske zadeve Svetega sedeža, Prefekturo papeške hiše in Centralni statistični urad Cerkve; in decembra istega leta je ustanovil Svetovni dan miru. Marca 1968 je ustanovil Zbor papeških duhovnikov, oziroma Zbor monsignorjev in Svet Države mesta Vatikan. Aprila 1969 je ustanovil Mednarodno teološko komisijo. Predpisi Urada papeških bogoslužnih slavij so bili sprejeti 1. januarja 1970; septembra istega leta so bile ukinjene Papeške vojaške sile, razen Švicarske garde. Naslednje leto je ustanovil Papeški svet »Cor Unum«. Že 10. junija 1972, je papež Pavel VI. ustanovil Papeško komisijo za sestavo novega Zakonika Cerkvenega prava. Vse te ustanove so ali opravile svoje poslanstvo ali še danes delujejo.








All the contents on this site are copyrighted ©.