VIŠARJE (ponedeljek, 6. avgust 07 RV) – Včeraj so se pri Višarski Mariji v Italiji
zbrali romarji na tradicionalnem, 19. romanju treh Slovenij – matične, zamejske in
izseljenske. Svete Višarje, ki so pravi biser naravne lepote, so v nedeljskem
dopoldnevi žarele v vsej svoji razkošni lepoti, obsijane od poletnega sonca. Preko
500 romarjev iz matične domovine Slovenji pa tudi zamejci in izseljenci, so se združeni
v notranjem miru in bratski ljubezni prišli poklonit Višarski Materi Božji, zavetnici
Evrope. Tisti najbolj vztrajni so ob premišljevanju križevega pota ali molitvi rožnega
venca na Višarje priromali peš iz Žabnic. Srečanje treh Slovenij, ki ga vsako
leto organizira Rafaelova družba, se je uradno pričelo s predavanjem, ki ga je pripravila
Berta Golob in je imelo pomenljiv naslov: »In ne vpelji nas v skušnjavo« - premislek
o odnosu do materinščine. Berta Golob je v odlično pripravljenem predavanju, ki je
ogrel duše vseh navzočih, poudarila, da je materni jezik stvar časti in se iskreno
zahvalila vsem, ki so živi del slovenstva v svetu, da ohranjajo iz roda v rod to jezikovno
dedno čast. Z zgodnjim prevodom Svetega pisma se je slovenski jezik uvrstil med visokokulturne
narodne skupnosti. Tako visoko, kot zdaj stojimo Slovenci v svoji državni samostojnosti
z zavestjo enotnega kulturnega prostora ob rojakih po bližnjem in daljnem obzorju,
še nismo stali in v združujoči se Evropi je slovenski jezik na najvišji bruseljski
družbenopolitični kôti enakovreden vsem drugim jezikom. Berta Golob je ob tem poudarila,
da pa lahko jezik izgubi priznano posebno težo in se znajde na neosebno deklarativni
ravni, če ni cenjen – doma! »Zato smo ga dolžni negovati in biti tudi ponosni nanj.
Slovenski jezik je združevalni člen vseh Slovencev, ne glede na to, kje živimo, je
naša narodnostna koža in duhovni organ, brez katerega nehamo biti, kar smo« je dejala
Golobova. Prežeti z ljubeznijo do ene skupne domovine, jezika in do skupne Nebeške
matere, so se romarji preselili v svetišče Višarske Marije, kjer je sveto mašo ob
somaševanju 17 duhovnikov daroval mariborski pomožni škof dr. Peter Štumpf, narodni
ravnatelj za Slovence po svetu. V svoji homiliji je dejal, da kot narod in posamezniki
Slovenci hodimo od ene do druge življenjske postaje že tisoč let, da bi preživeli
v boju za vero in dedne časti, ohranili družine za upanje v prihodnost. »Slovenci
smo znali črpati iz vere duhovnost in modrost« - je dejal škof - in poudaril da je
prav to dvoje pomagalo Slovencem živeti v negotovem svetu. Jezus Kristus je vedno
pomenil navdih za razmišljanje, odločanje in delovanje. V Njem smo odkrivali svobodo,
v kateri smo se navdihovali za suveren nastop pred velikimi izzivi v povsem novih
okoljih in razmerah. Zato smo se pred šestnajstimi leti znali povezati tudi v boju
za našo samostojnost in narodno čast. Svojo homolijo, ki se je dotaknila vseh src
množice romarjev od blizu in daleč, je sklenil z željo, naj Mati Marija varuje slovenski
narod, ki še ni povsem jasno spoznal poti v prihodnost, naj ostane Vodnica vseh rojakov
doma in po svetu, da ohranijo luč svete vere za bolj jasno in gotovo pot življenja.
Po sveti maši je bil kulturni program, v katerem so sodelovali pevski zbor »Slavčki«
iz Starega trga pri Ložu s solistkama in recitatorji, zbrane pa je najprej nagovoril
Drago Koren, poslanec Nove Slovenije in član komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu
in po svetu v državnem zboru Republike Slovenije. Poudaril je, da so romarji na Svete
Višarje prišli iz treh Slovenij – z željo, da se srečajo kot ena družina. Kajti slovenski
narod je in mora biti ena velika družina. Čeprav nismo vedno tesno skupaj, čeprav
nas ločujejo meje, čeprav smo raztreseni po vsem svetu, nas povezujejo isti jezik,
kultura, zgodovina, je poudari Drago Koren in dodal, da si moramo medsebojno pomagati
in dati drug drugemu tisto, kar ima vsak najboljšega. Zbrane romarje treh Slovenij
so nagovorili in pozdravili tudi evropski poslanec in kandidat za predsednika države
Lojze Peterle, poslanka v državnem zboru Mojca Kuclar Dolinar ter državni sekretar
za zamejce po svetu Zorko Pelikan.