Srečanje slovenskih misijonarjev, ki so v domovini na počitnicah

SV. JAKOB (27. julij 07 RV) - V župnijski cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani je bilo ob praznovanju farnega zavetnika, velikega oznanjevalca evangelija, v sredo srečanje z misijonarji, ki so v tem času na obisku ali pa zdravljenju v domovini. Misijonarje že tradicionalno vabi župnik, jezuit, p. Jože Kokalj, ki je tudi sam vrsto let preživel kot misijonar v Zambiji. Njegovemu povabilu so se odzvali Ivan Bajc iz Slonokoščene obale, p. Jože Grošelj iz Zambije in Malavija, p. Milan Kadunc iz Toga in Benina, s. Dorica Sever z arktičnega otočja ter Tomaž Oblak, ki se bo v kratkem kot laični misijonar napotil na Madagaskar in v Matangi pomagal pri gradnji šole. Misijonarji so se pred mašo že srečali med seboj.
Po sveti maši, med katero je ubrano prepeval Gorenjski kvintet, je sledil pogovor z misijonarji, ki ga je vodil p. Kokalj. Ugotovili so, da so dežele, ki dajejo Cerkvi v zadnjih letih veliko število misijonarjev zlasti tiste, kjer je evangeljska gorečnost bolj mladostna in so tudi zaradi nje družine številčnejše. Ti sta zlasti Filipini in zvezna indijska država Kerala, katere začetki krščanstva segajo tja do apostola Tomaža. Pomanjkanje duhovnih poklicev v Evropi pa je eden od misijonarjev komentiral s staro modrostjo, da ima vsaka dežela takšne in toliko poklicev, kolikor si jih pri Bogu izprosi z molitvijo.
Vseh zbranih se je posebej dotaknilo pričevanje s. Dorice Sever iz reda Frančiškank Marijinih misijonark. Sestra Dorica je pred osmimi leti sprejela izziv, ko je škof iz Lunaputa njihovo redovno družbo prosil za sestre, ki bi bile pripravljene živeti med eskimi na arktičnem otočju. Tako v deželi, kjer se dnevi in noči ne menjavajo kot pri nas in se je v marcu živo srebro spustilo na minus 64° C, s. Dorica v ljudeh utrjuje življenjski pogum in upanje, ki ga prinaša vera v Jezusa Kristusa. O Jezusu so ti ljudje prvič slišali šele leta 1952 in je prisotnost misijonarke med njimi, toliko bolj potrebna. Z življenjem in besedo jih utrjuje v krščanski ljubezni, skrbi za izobraževanje stalnih diakonov, zakonce usposablja za vodenje krščanskih skupnosti, krščuje in vodi pogrebe. Duhovnik, ki zmore misijon obiskati samo vsake tri mesece, tako najde odprta srca za prejem zakramentov, ki v ljudeh spet utrdijo Božje življenje. Ker je misijonar v prvi vrsti pričevalec tega, kar je njemu sveto, je zanj temeljnega pomena, da sredi ledenih zimskih noči, ki trajajo cele tedne, zvesto živi iz molitve in kontemplativnega stika z Bogom, ki vedno znova osmišlja njegovo življenje in ga spodbuja k nesebičnemu razdajanju življenja po Jezusovem zgledu, je rekla s. Dorica.Ob koncu srečanja z misijonarji v cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani je vse prisotne kratko pozdravil še gospod Drago Svetko iz misijonskega središča Slovenije in vse povabil na srečanje molivcev Misijonske molitvene zveze in prijateljev misijonov, ki bo v nedeljo, 29. julija, popoldne na treh mestih: v Stari Loki, na Komnu in v Slovenj Gradcu.