Vsebina papeževega odgovora na drugo vprašanje

(26. julij 07 RV) - Na srečanju Svetega očeta z duhovniki v torek, je duhovnik Mauro papeža vprašal, čemu naj daje prednost v svojem raznovrstnem delu, ki se razteza od upravnih vidikov do tolikih drugih?
Sveti oče je dejal, da pozna takšne okoliščine, ker je tudi sam zasut z dokumenti, sprejemi in podobnimi dejavnostmi. Duhovnikom je priporočil tri prednostne dejavnosti: molitev, skrb za vernike in oznanjevanje Božjega kraljestva.
Brez molitve ni osebnega odnosa do Boga. Brez tega pa nič ne deluje dobro. Če sami ne živimo globokega osebnega odnosa do Boga in Kristusa, tudi ne moremo poznati dejanskega življenja ljudi. Zato je dnevno obhajanje evharistije, molitev brevirja, osebna molitev in vključenost v molitev Cerkve bistvenega pomena, ker brez teh razsežnosti nismo dobri duhovniki in izgubljamo bistvo naše službe ter poslanstva.
Skrbeti za ljudi pa pomeni, biti pozoren do vseh potreb ljudi, ki končno težijo k Bogu. Ko namreč skrbimo za ovce, to vedno pomeni, da v sebi gojimo čut za stike z ljudmi, ker je Bog v Jezusu Kristusu postal človek. Zaradi tega človeško in božje vedno hodita skupaj. V to se vključujejo zakramenti, od zakramenta sprave do vseh ostalih zakramentov.
In potem, oznanjevanje Božjega kraljestva. Kaj mi oznanjamo? Oznanjamo Božje kraljestvo, kar pa ni nekakšna oddaljena stvarnost. Božje kraljestvo je Bog sam! Je Bog, ki nam je postal najbližji v Jezusu Kristusu. To je Božje kraljestvo. Bog nam je blizu, zato se mi moramo bližati Bogu, ki je blizu, ki je postal človek, ostaja človek in je vedno z nami v svoji Besedi, v Evharistiji in v vseh verujočih. Oznanjati Božje kraljestvo torej pomeni, govoriti o Bogu danes, storiti, da je njegova beseda prisotna, da je prisoten Evangelij, ki je Božja beseda.V prepletanju teh treh prednostnih dejavnosti, molitve, skrbi za bližnjega in oznanjevanja, se uresničuje naše duhovništvo, je dejal v odgovoru sveti oče zbranim duhovnikom.