Kard. Martino predstavil papeževo knjigo Jezus iz Nazareta
BENEVENTO (23. julij 07 RV) – Predsednik Papeškega sveta za pravičnost in mir, kardinal
Renato Martino, trdi, da je papeževa knjiga Jezus iz Nazareta odločna, ponekod
polemična kot knjiga s soljo in poprom, mestoma pa učinkuje kot pekoč poper. Kardinal
Martino je knjigo Benedikta XVI. razlagal 15. julija na predstavitvi v mestu Benevento
na jugu Italije. Jezus iz Nazareta je knjiga, polna presenečenj, je dejal kardinal
in pojasnil, da so opažanja in pripombe Svetega očeta ostre in da se upirajo ustroju
družbe. Ideje pa so sveže in ustvarjalne, ponekod celo izzivalne. Bralec je neprestano
presenečen nad stavki Svetega očeta. Bralčeva pozornost se ne zmeni za to, kaj je
politično korektno in kaj ne. Kardinal Martino je knjigo označil tudi za robustno,
krepko in žilavo. Papež je namreč izbral svoboden model pripovedovanja, pri katerem
kot stilistično sredstvo uporabi tudi ironijo, s katero lahko nekatere podobe Kristusa
razišče in opiše v globino. Papež se v knjigi izraža in niza dokaze zelo zgoščeno,
pravi kardinal Martino, po drugi strani pa je tudi zelo ostra, saj vsebuje veliko
polemik. In zato je delo Jezus iz Nazareta knjiga s soljo in poprom, v nekaterih
vrsticah pa celo pekoč poper. Predsednik Papeškega sveta za pravičnost in mir
se je v komentarju papeževe najnovejše knjige osredotočil na tiste njene dele, kjer
je govora o družbenem nauku Cerkve. Še posebej je izpostavil poglavje, kjer Sveti
oče Benedikt XVI. pravi, da odprava samo materialne revščine ni dovolj za odrešitev.
Ta trditev je kardinala Martina na začetku resnično zbegala. Papež namreč piše, da
je bolj kot materialna nevarna duhovna revščina. Niti tisti, ki je materialno reven,
niti on, ki postaja bolj in bolj reven, ne nosita v sebi nujno sporočila odrešenja.
Slednje namreč izhaja iz duhovne revščine, kjer se porodi moč za boj zoper materialno
revščino. Kardinal Martino ugotavlja, da so to namigi, ki ob mnogih preteklih in sedanjih
razmerah narekujejo hojo po nasprotni poti, poleg tega pa predlagajo, da se za merilo
bistroumnosti ne jemlje več Boga, temveč revščino, kot jo razume sociologija. Drugi
del papeževe knjige Jezus iz Nazareta, ki ga je posebej izpostavil kardinal
Martino, je zapis pogovora med Svetim očetom in judovskim teologom Jacobom Neusnerjem.
Ta dialog je po Martinovih besedah eden najlepših delov te knjige. Kristus gradi novo
skupnost in na ta način povzroči smrt 'večnega Izraela', katerega življenje in delovanje
je temeljilo na Tori. Ustvari in pokonča družino in potomce, vezi človeštva. Uniči
pravilo Sabatha in ne ponudi v stvarnosti uresničljivega ustroja družbe, temveč Nov
Izrael, izvoljeno ljudstvo. Jacob Neusner razume, da lahko ta trditev prihaja samo
od Boga, vendar ne zanika večnega Izraela, skupnosti, ki je bila ustvarjena s prelivanjem
krvi in na postavi, je pojasnil kardinal Martino. Benedikt XVI. pa meni, da Jezus
ne uničuje Tore, ampak jo izpopolni. In tukaj se rodi družbeni nauk Cerkve, je poudaril
Martino. Povedal je še, da je ključna misel, na kateri temelji cela knjiga Jezus
iz Nazareta, potreba po Bogu. Poleg tega ga je prevzela še misel, da kulture in
verstva ne morejo biti nosilci odrešenja. To vsekakor ne pomeni nespoštovanja do kultur
in verstev, temveč ponovno oblikovanje in poudarjanje krščanskih ugotovitev, je še
pojasnil kardinal Renato Martino.