Svetovni biblični kongres v Ljubljani

LJUBLJANA (14. julij 07 RV) - Včeraj, v petek je program kongresov zajemal zasedanje dveh organizacij. Predstavitve je nadaljevala organizacija za študij targumov, zasedala pa je tudi Mednarodna oraganizacija za študij Septuaginte.
V okviru programa za študij targumov se je dopoldne zvrstilo pet zadnjih predavanj. Tematika se je kot prejšnji dan podrobno dotikala vprašanj, povezanih s targumi. Šlo je za analize določenih terminov, jezikovne analize, primerjave ipd. Predavali so profesorji iz Izraela, Združenih držav Amerike, Južne Afrike, Velike Britanije in Irske.
V dopoldanskem času so se začela predavanja v okviru Organizacije, ki se posveča Septuaginti in podobnim študijam, torej antičnim prevodom knjig stare zaveze iz hebrejščine v grščino. Septuaginta je namreč prvi prevod judovskih svetih spisov v grščino. Nastanek tega mogočnega dela je zavit v legendarno zgodbo, ki je ohranjena v Aristejevem pismu iz 2. st. pr. Kr. V tem pismu je rečeno, da naj bi dvainsedemdeset judovskih učenjakov, po šest iz vsakega rodu, ki jih je dvanajst, na ukaz kralja v ločenih prostorih prevedlo svete spise, njihovi prevodi pa naj bi se med seboj čudežno ujemali. Dejansko je Septuaginta nastajala v dolgotrajnem procesu. Predvidevajo, da njeni začetki segajo v 3. st. pr. Kr., končana pa naj bi bila v prvem stoletju po Kr. Pri prevajanju je sodelovalo večje število ljudi, kar se kaže v različni kakovosti prevodov. Prevod je izrednega pomena za duhovni razvoj helenističnega judovstva, to je judovstva, ko je na Bližnjem Vzhodu, po zmagovitih vojnih pohodih Aleksandra Velikega, prevladala grška kultura in seveda jezik. Kristjani so se s to kulturo odprto soočili in jo razlagali s kristološkega vidika. Sprejeli so tudi Septuaginto, prevod Stare zaveze v grščino, kot so ga pripravili judovski prevajalci. Judje pa so jo zaradi tega sčasoma zamenjali z drugimi prevodi. Krščanski kanon, seznam uradno priznanih svetopisemskih knjig, se razlikuje od judovskega kanona, ali uradnega seznama Biblie Hebraice. Krščanski kanon vsebuje več knjig stare zaveze, ki jih Judje niso priznavali za navdihnjene. V okviru Organizacije za študij Septuaginte in podobnih študijev, je bilo predstavljenih devetnajst predavanj. Izsledke raziskav so podali poznavalci iz Belgije, Velike Britanije, Italije, Združenih držav Amerike, Kanade, Francije, Švice, Avstralije, Izraela, Nizozemske in Švedske. V nastopih so obravnavali širok spekter vprašanj povezanih s Septuaginto in drugimi antičnimi prevodi svetih knjig. Analizirali so razne ohranjene kodekse, se posvečali podobnostim in razlikam med raznimi inačicami istega teksta v izvirniku in prevodih, raziskovali vprašanja tekstne kritike, razlagali pomembnejše pojme, razlagali zgoraj omenjeno Aristejevo pismo in odprli vrsto pomembnih vprašanj. Posebej pomembni so bili nastopi, ki so predstavili novodobne projekte. Vse večja je namreč uporaba sodobnih tehnologij, ki predstavljajo dragocen pripomoček pri preučevanju in analiziranju velikega števila besedil. Uporaba interneta, digitalne izdaje in splošna uporaba računalniške tehnologije so pri študiju antičnih prevodov nepogrešljivi.