Škof Fellay zadovoljen ob Motu proprio Svetega očeta

ŠVICA (10. julij 07 RV) – Na apostolsko pismo papeža Benedikta XVI., s katerim se ponovno vpeljuje možnost obhajanja liturgije po rimskem obredniku iz leta 1962, se je javno odzval škof Bernard Fellay, ki je eden izmed štirih škofov, ki jih je leta 1988 nezakonito posvetil nadškof Lefebvre. Janez Pavel II. je v svojem apostolskem pismu Ecclesia Dei nezakonito posvetitev škofov označil kot krivoversko dejanje, vse vpletene pa je doletela kazen izobčenja iz Katoliške Cerkve.
Škof Bernard Fellay danes vodi Bratovščino svetega Pija X., ki jo je leta 1970 ustanovil sedaj že pokojni nadškof Lefebvre. Škof Fellay je v izjavi za javnost dejal, da apostolsko pismo papeža Benedikta XVI., ki pojasnjuje uporabo misala iz leta 1962, Cerkvi vrača njeno bogoslužno izročilo. Papeževo pismo Summorum Pontificum pa ponovno postavlja v ospredje misal Janeza XXIII. in jasno pove, da le-ta ni bil nikoli ukinjen. Bratovščina svetega Pija X. papežu izraža globoko hvaležnost za to pomembno duhovno pridobitev, je dejal škof Fellay. Glede odnosov med Bratovščino in Svetim sedežem je izrazil željo, da bi se kljub še obstoječim težavam, v miru preučilo sporne točke, k čemur bo pripomogla tudi odločitev Svetega sedeža, da se odlok o izobčenju škofov umakne. V pismu, ki ga je Bernard Fellay poslal vsem članom Bratovščine svetega Pija X., je zapisal, da zvestoba bogoslužju iz leta 1962 ni bila nikoli dejanje nepokorščine. Pokojni nadškof Lefebvre je javno spodbijal nekatere ključne prvine II. vatikanskega koncila. Posvetitev škofov je prekinila poskus dogovora med Svetim sedežem in Bratovščino, ki ga je v imenu papeža Janeza Pavela II. takrat vodil kard. Joseph Ratzinger. Fellay se je avgusta lansko leto sestal s papežem Benediktom XVI. na zasebni avdienci.