Dokument Kongregacije za verski nauk o nekaterih vidikih nauka o Cerkvi

(10. julij 07 RV) - Kongregacija za verski nauk je danes po naročilu papeža Benedikta XVI. izdala dokument z naslovom Odgovori na vprašanja o nekaterih vidikih nauka o Cerkvi. Dokument ima dva dela: odgovore na pet vprašanj in članek komentar. Uradno besedilo je v sedmih jezikih v tiskani in elektronski obliki. Danes poročamo o prvem delu dokumenta.
V uvodnem delu dokumenta je rečeno, da je 2. vatikanski cerkveni zbor odločilno poglobil razumevanje in nauk o Cerkvi v treh svojih dokumentih: prvi je Dogmatična konstitucija o Cerkvi, ali Lumen gentium; drugi in tretji pa sta koncilska odloka: Odlok o ekumenizmu ali Optatam totius, in Odlok o katoliških vzhodnih Cerkvah, ali Orientalium Ecclesiarum. Nauk o Cerkvi sta poglobila s praktičnimi smernicami še papeža: Pavel VI. v okrožnici Ecclesiam suam – Svoji Cerkvi, in papež Janez Pavel II. v okrožnici: Ut unum sint – Da bi bili eno. Teologi so napisali ogromno znanstvenih razprav o Cerkvi, v katerih so podajali, raziskovali in razvijali nauk 2. vatikanskega cerkvenega zbora o Cerkvi. Razprav je bilo toliko, da je Kongregacija za verski nauk morala tu in tam točno opredeliti nekatere vidike. To je prvič storila z Izjavo Mysterium Ecclesiae, leta 1973, in s Pismom škofom Katoliške Cerkve z naslovom Communionis notio – Izraz skupnost, leta 1992 in v Izjavi Dominus Iesus – Gospod Jezus, leta 2000.
Obsežnost tematike, to je nauka o Cerkvi, je tako velika, da potrebno nekatere vidike bolj točno opredeliti, da bo teološka debata še bolj jasna in manj izpostavljena nejasnim stališčem. V ta namen je Kongregacija za verski nauk oblikoval odgovore na pet vprašanj. Danes prinašamo prve tri.
Prvo vprašanje: Ali je mogoče II. vatikanski vesoljni cerkveni zbor spremenil prejšnji nauk o Cerkvi?
Odgovor: II. vatikanski vesoljni cerkveni zbor niti ni hotel in dejansko tudi ni spremenil tega nauka, ampak ga je hotel le razviti, poglobiti in obširneje podati.
Prav to je skrajno jasno zatrdil papež Janez XXIII. na začetku koncila. Papež Pavel VI. je to potrdil, ko je takole utemeljil razglasitev Dogmatične konstitucije o Cerkvi: »Vse kaže, da ni mogoče bolje komentirati razglasitev tega dokumenta, kot reči, da v ničemer ne menja tradicionalnega nauka o Cerkvi. To kar je Kristus hotel, hočemo tudi mi. To kar je bilo, ostane. To kar je Cerkev skozi stoletja učila, mi prav tako učimo. Samo tisto, kar je bilo prej preprosto živo, je sedaj izraženo; to kar je bilo negotovo, je sedaj pojasnjeno; to, o čemer se je prej razmišljalo, razpravljalo, in je bilo delno sporno, je sedaj dobilo jasno izrazno obliko. Škofje so to večkrat pokazali in so hoteli uresničiti ta namen.
Drugo vprašanje: Kako je treba razumeti trditev, po kateri Kristusova Cerkev obstaja v Katoliški Cerkvi?
Odgovor: Kristus je »na zemlji ustanovil« eno samo Cerkev kot »vidno in duhovno skupnost«, ki od svojega začetka in tekom zgodovine obstaja in bo obstajala, in so samo v njej ostale in bodo ostale vse prvine, ki jih je Kristus postavil.
Dogmatična konstitucija o Cerkvi v 8. točki pravi, da Kristus Cerkev stalno vzdržuje in da je prav ta njena zgodovinska stalnost, kot tudi ohranjanje vseh prvin, ki jih je postavil Kristus, da je vse to v Katoliški Cerkvi.
Tretje vprašanje: Zakaj se uporablja izraz »obstaja v« in ne preprosta glagolska oblika »je v«?
Odgovor: Uporaba tega izraza nam pokaže popolno istovetnost Kristusove Cerkve s Katoliško Cerkvijo. Izraz ne menja nauka o Cerkvi, razlog zanj pa je v dejstvu, da bolj jasno izrazi, kako se izven Katoliške Cerkve nahajajo »številne prvine posvečevanja in resnice«, ki, »v kolikor so lastni Kristusovi Cerkvi, težijo h katoliški edinosti«. Več o tem dokumentu pa v naši jutrišnji oddaji.