V nedeljo bodo blagoslovili novega stiškega opata

STIČNA (6. julij 07 RV) - Dne 27. aprila 2007 je bil cistercijanski pater Janez Novak izvoljen za 57. opata cistercijanske opatije v Stični. Pred njim je to službo 27 let in pol opravljal p. dr. Anton Nadrah. V nedeljo, ob 16.00, bo v baziliki žalostne Matere Božje blagoslovitev novega opata. Slovesnost bo ob navzočnosti škofov, opatov iz drugih držav ter duhovnikov vodil ljubljanski nadškof in metropolit, Alojz Uran.
Obred slovesne blagoslovitve opatov sega v 6. stoletje in je zapisan v frankovskem zakramentariju. V 8. stoletju so imeli za ta obred različne molitve in uvedli tudi polaganje škofovih rok, kar danes ni več praksa. Leta 1970 je bil obred prenovljen in preveden tudi v slovenščino. Obred blagoslovitve opata je vključen v mašno daritev in sledi besednemu bogoslužju. Po prejemu zunanjih znamenj opatske službe (Pravila, prstana, pastirske palice ter mitre) in po poljubu miru, se sv. maša nadaljuje z darovanjem.
Cistercijanski red so leta 1098 v kraju Cîteaux v Franciji ustanovili trije benediktinski opati: sv. Robert, sv. Alberik in sv. Štefan Harding. Odločili so se, da bodo bolj dosledno živeli po Pravilu sv. Benedikta kakor benediktinci takratnega časa. Sprva jih je bilo malo, saj strog način življenja ni bil privlačen. S prihodom sv. Bernarda, najpomembnejšega cistercijanskega svetnika, in njegovih prijateljev se je cistercijanski red začel hitro širiti.
V Stično so prvi cistercijani prišli leta 1132 in do 1135 toliko pozidali samostan, da se je v njem začelo redno meniško življenje. Leta 1136 je oglejski patriarh Peregrin, ustanovitelj stiškega samostana, izdal ustanovno listino. Leta 1156 pa je posvetil samostansko cerkev, ki je od 1936 bazilika in je najpomembnejši romanski spomenik pri nas. Samostan je bil ves srednji vek pomembno versko, kulturno in gospodarsko središče.
Leta 1784 je avstrijski cesar Jožef II. samostan razpustil, leta 1898 pa so ga ponovno naselili avstrijski cistercijani iz samostana Mehrerau ob Bodenskem jezeru.
Najpomembnejša dejavnost cistercijanov je obhajanje slovesnega molitvenega bogoslužja v koru, ki ga začnejo zjutraj ob 5. uri. K skupni korni molitvi, ki jo deloma obhajajo s petjem, se zberejo še večkrat čez dan. Poleg tega imajo tudi druge oblike molitve. Poudarjen je kontemplativni način življenja po geslu moli in delaj. Molijo za vse ljudi, in za vse dejavnosti Cerkve in kristjanov. Molitveno življenje kristjanov pospešujejo z vodenjem duhovnih vaj za posameznike in skupine ter z izdajanjem knjig v zbirki Bernardova knjižnica. Stiški menihi imajo v svojih prostorih Slovenski verski muzej, v katerem je med drugim zbirka, ki prikazuje razvoj krščanstva na Slovenskem. V samostanu je tudi skrbno urejena knjižnica. V njem pa je tudi vodstvo Bernardove družine, ki je nekakšen tretji red, in uredništvo njenega glasila V Materini šoli. Posvečajo se različnim obrtem, obdelovanju zemlje, živinoreji, sadjarstvu, vrtnarstvu, čebelarstvu in ribogojništvu ter obnavljanju skoraj devetsto let starega samostana, ki je prvovrstni zgodovinsko umetnostni spomenik. S podjetjem SITIK nadaljujejo delo p. Simona Ašiča in tako širšemu krogu ljudi omogočajo dostop do njegove bogate dediščine.