VATIKAN (30. junij 07 RV) – Papež Benedikt XVI. je dopoldne sprejel škofe iz
Portorika, ki v Večnem mestu zaključujejo svoj uradni obisk Ad limina Apostolorum.
Sveti oče je na začetku govora škofom iz Portorika dejal, da je iz njihovih poročil
razvidno, da so se v zadnjih letih morali soočati z novimi težavami v tem zgodovinskem
trenutku. V teh letih se je veliko spremenilo na družbenem, gospodarskem in verskem
področju, kar je v mnogih povzročilo versko brezbrižnost in določen moralni relativizem,
kar zelo vpliva na versko prakso vernikov. Kot apostolski odgovor na takšno zatečeno
stanje je Sveti oče škofom svetoval posebno prizadevanje na naslednjih področjih delovanja.
Kot prvo je navedel dar edinosti med škofi samimi. Škofje so namreč prvi poklicani,
da v življenju pričajo za edinost, ki jo je Kristus tako močno naglasil. K različnim
danostim naj pristopajo tako, da bodo našli edinost, ki bo obogatila vse v skupni
veri. Zato naj storijo vse, da bo Cerkev kraj, kjer se uči in živi skrivnost božje
ljubezni. To pa bo mogoče, če bodo gojili pristno duhovnost skupnosti, ki se vidno
izraža v medsebojnem sodelovanju in v bratskem življenju. Veliki del govora je
papež namenil skrbi škofov za duhovnike v vseh pogledih. Ker so duhovniki v prvih
vrstah evangelizacije nujno potrebujejo posebno bližino svojega škofa, ki ne bo le
uradna, ampak duhovniki morajo čutiti, da jih škofje sinovsko ljubijo, jih razumejo
in jih prijateljsko spremljajo s pristno škofovsko ljubeznijo. Duhovnike pa naj vedno
tudi opominjajo, da so božji možje, zato morajo sami voditi svoje duhovno življenje
in trajno izpopolnjevanje. Ta celoviti proces se mora dejansko začeti z molitvijo,
kakor uči sv. Alber Veliki. Podobno in še bolj naj skrbijo za Bogu posvečene osebe.
Zato naj škofje veliko molijo za nove duhovniške in redovniške poklice, da bo Gospodar
žetve poslal delavcev na svojo žetev. Vzporedno s skrbjo za duhovnike in Bogu
posvečene osebe naj škofje skrbijo za družine, ki jih sodobno življenje še posebno
grobo ogroža. Med najbolj zahrtbnimi nevarnostmi je papež navedel napadalni materializem,
iskanje trenutnih užitkov, trajen neugoden vpliv sredstev družbenega obveščanja. Jasno
naj tudi povedo, kdaj se zakon gradi na trdnih temeljih in na resnični ljubezni, ki
vzdrži preizkušnje. Zato naj vztrajno oznanjajo, da je družina Cerkev v malem, ki
krščanskim zakoncem pomaga živeti temeljene vrednote zakramenta svetega zakona. Glede
delovanja vernikov v javnih zadevah, naj prav tako vztrajno naglašajo, da so verniki
odgovorni za krščansko urejanje javnih zadev po božji volji. V tem pogledu morajo
biti pravi pričevalci v javnem življenju. Ob koncu je papež škofe spodbudil, naj najdejo
nove pristope, kako ublažiti prevelike razlike med revnimi in premožnimi in kako v
njih prebuditi znano velikodušnost Portoričanov in okrepiti njihov čut solidarnosti.
V ta namen naj na novo premislijo kakšno vlogo naj ima Karitas v Cerkvi, je zaključil
papež svoj govor škofom iz Portorika.