(29. junij 07 RV) - Sveti oče je v uvodnem delu pridige na slovesen praznik prvakov
apostolov Petra in Pavla, ki sta tudi zavetnika Večnega mesta, dejal, da je o svetem
Pavlu govoril sinoči, ko je tudi oklical Pavlovo leto. Danes pa bo ob grobu sv. Petra,
kjer so zbrani novi metropoliti in uradna delegacija Ekumenskega carigrajskega Patriarhata,
v homiliji razmišljal o Petrovi izpovedi vere v Kristusa. Petrova izpoved vere
je bila pomemben in odločilen trenutek v življenju vseh apostolov, ker je neločljivo
povezana z dušnopastirskim poslanstvom v vodenju božjega ljudstva, ki mu ga je Kristus
zaupal. Vsi evangelisti tudi poročajo, da je Peter izpovedal vero v Kristusa v pomembnem
trenutku Kristusovega javnega delovanja. To se je zgodilo po Jezusovem javnem delovanju
v Galileji, ko se je odločno napotil v Jeruzalem, kjer bo s svojim trpljenjem, smrtjo
in vstajenjem izpolnil svoje odrešenjsko poslanstvo. Učenci so vključeni v ta dogodek,
saj jih Jezus povabi naj se odločijo in se tako opredelijo tudi pred monožico, da
bodo postali skupnost verujočih v Kristusa, bodo njegova družina, začetek Cerkve.
Dejansko obstajata dva načina »videti« in »poznati« Jezusa. Eden je način, kako
ga vidi množica, drugi pa, kako ga vidijo in poznajo učenci. Drugi je bolj pronicljiv
in pristen. Z dvojnim vprašanjem: »Kaj pravijo ljudje – Kaj pa vi pravite o meni?«,
Jezus povabi učence, da se zavedajo teh dveh različnih pogledov nanj. Ljudje mislijo,
da je Jezus prerok. To ni napačno, ni pa dovolj, je premalo, ni dovolj jasno in ne
nakaže prave novosti, ki jo prinaša Jezus. Tudi danes je tako. Mnogi se srečajo s
Kristusom le na zunaj, površno. Strokovnjaki priznavajo Jezusov vpliv na človeštvo,
kot ga je imel Buda, Konfucij, Sokrat in drugi modrijani in veliki ljudje. Ne dospejo
pa do njegove enkratnosti. Zato Jezus ponovi vprašanje učencem: »Kaj pa vi pravite,
kdo sem?« In Peter odgovori: »Ti si Kristus, sin živega Boga!«, poroča evangelist
Matej. To Petrovo izpoved, »ti si Kristus«, »Sin živega Boga«, je mogoče pristno razumeti
le v luči skrivnosti njegove smrti in vstajenja. Ta besedila tudi jasno povedo, da
je celovitost krščanske vere nujno treba iskati v Petrovi izpovedi vere, seveda v
luči Jezusovega nauka na poti v Jeruzalem, kjer se razodene kot dejanski Božji Sin.
Tudi danes ni dovolj pravilno izpovedati vero v Kristusa, ampak se je vedno znova
treba od Gospoda naučiti, kako vsak kristjan na svoj način spozna, da je Kristus Gospod
in Odrešenik. Potrebno pa je tudi odkriti pot, po kateri sedaj, v našem času hoditi
za njim. Tudi danes je najtežje priznati, da Jezus ni le eden od prerokov, ampak da
je Božji Sin, ki mu je treba priznati isto avtoriteto kot Bogu.Ko je Peter izpovedal
prav to, da je Jezus Božji Sin, mu je odgovoril, da je Petru to spoznanje neposredno
dal nebeški Oče, in da je zato Peter »skala«, ne pesek, ampak najbolj trden temelj
Cerkve. V Petrovi izpvedi, je zaključil papež svoje razmišljanje, se vsi lahko čutimo
ena sama stvar, eno v Kristusu, kljub razlikam, ki so skozi stoletja načela edinost
Cerkve.