Knjiga Vincenta Twomeya: Papež Benedikt XVI.: vest naše dobe

IRSKA (27. junij 07 RV) – Vincent Twomey je duhovnik in upokojeni profesor moralne teologije na Papeški univerzi sv. Patrika v Maynoothu na Irskem. Letos je izšla njegova knjiga Papež Benedikt XVI.: vest naše dobe. Twomey je v pogovoru s tiskovno agencijo Zenit osvetlil vlogo Svetega očeta pri ustvarjanju načinov, ki vodijo nazaj h globljemu razumevanju človekove vesti. Avtor knjige je Svetega očeta opisal kot izvirnega misleca, ki je mnogo več kot klasičen učenjak ali akademik. Najpomembnejše značilnosti njegovih spisov so po Twomeyevem mnenju izvirnost, jasnost ter čudovit literarni stil, ki ga ni lahko prevajati. Piše s presenetljivo jasnostjo. Za papeža bi lahko rekli, da česarkoli se dotakne, se spremeni v zlato. Katerokoli področje raziskuje, vedno bo imel povedati nekaj novega in zanimivega, najsi bodo to cerkvene dogme, mozaiki v starodavnih rimskih cerkvah ali bioetika. Glede na njegov stil pisanja, je kardinal Joachim Meisner Ratzingerja poimenoval Mozart teologije, saj z lahkoto piše vrhunska dela. Težko bi našli kakšno teološko področje, ki ga papež ne bi do potankosti raziskal. In vse kar razišče, daje občutek, da je videno z Božjega zornega kota, pravi Twomey. Joseph Ratzinger je enkrat zase dejal, da je osrednja tema vseh njegovih prizadevanj v resnici Bog. Hkrati pa je njegova teološka misel trdno zakoreninjena v izkustvu sodobnega časa. Upošteva vprašanja in eksistencialne postavke, ki jih dajejo modernizem, postmodernizem, sodobni misleci in pomembni dogodki našega časa. Večina spisov, ki jih je izdal Benedikt XVI. še kot Ratzinger, je fragmentarne narave, torej vsebinsko omejenih. Kot nadškof in prefekt Kongregacije za verski nauk je imel preveč obveznosti in premalo časa, da bi pisal obširna monografska dela. Vendar vsak od teh spisov jasno izraža svojo vsebino in se sklada s celotno in splošno, ki se z lahkoto dotakne bralčeve misli in srca. Twomey Svetega očeta v svoji knjigi opiše kot človeka, ki se ne boji delati napak in ima pogum biti nepopoln. Jasno je videti, da je temelj celotne papeževe življenjske drže prepričanje, da je le Bog popoln in da so vsa človeška prizadevanja vedno nepopolna. Kakršenkoli perfekcionizem človeku zgolj škoduje, najbolj na politični ravni. Politične ideologije so hotele ustvariti popolni svet in popolno družbo, kar je vodilo k mnogim katastrofam človeštva. Vsega ne moremo vedeti, je dejal Twomey, predvsem ne vsega o Bogu in njegovem načrtu za človeka. Večina papeževih spisov in objav je nedokončanih, prav tako tudi njegove zadnja knjiga Jezus in Nazareta. To kaže, da ima Sveti oče veliko poguma, objaviti svoja dela kot nedokončana. Vendar pa je ta drža Benediktu XVI., prej Josephu Ratzingerju, daje notranjo umirjenost in samostojnost, in je morda tudi skrivnost njegovega smisla za humor in duhovitosti, razmišlja Twomey. Že v naslovu knjige Papež Benedikt XVI.: vest naše dobe hoče avtor izpostaviti osrednjo lastnost Svetega očeta. Opisuje ga kot voditelja vesti v današnji dobi. Danes je vest postala mehanizem opravičevanja, po katerem si lahko vsak posameznik sam ustvarja moralna načela, ki mu ustrezajo. Morala je tako zvedena na iracionalno osebno izbiro, kar seveda vodi v relativizem. Takšno razumevanje vesti je zelo slabo vplivalo na Cerkev in krščansko življenje. Ratzinger je bil že kot teolog in pozneje kot prefekt Kongregacije za verski nauk glas vesti Cerkve s tem, da je potrjeval objektivno resnico, ko je bila zanikana v teoriji ali v praksi. To, da je živel pod nacistično politično ideologijo, ga je naredilo občutljivega za moralno odgovornost, v kateri se je nenehno vadil. Njegova teologija je označena z osebnim iskanjem resnice, h kateri vest neprestano poziva svet. Sveti oče se je vse življenje ravnal po svoji moralni odgovornosti, tudi ko je bila kritika do njega zelo ostra in neprizanesljiva. Ko iz ljubezni govoriš resnico, je dejal avtor knjige, pomeni biti v opoziciji, pomeni preseči moderne smernice in sebe razglasiti za nepopularnega in nepriljubljenega. Joseph Ratzinger se tudi sedaj kot papež Benedikt XVI. vadi v moralni odgovornosti. Tudi tako, da sam piše večino svojih govorov in jih govori iz svojega lastnega srca.