(27. junij 07 RV) - Sveti oče je tudi danes zaradi vročine sprejel vernike z vsega
sveta najprej v baziliki sv. Petra, nato pa v avli Pavla VI. Svojo katehezo je posvetil
še enemu velikanu Cerkve iz četrtega stoletja, sv. Cirilu Jeruzalemskemu. V njegovem
življenju sta se prepletatli dve razsežnosti. Po eni strani dušnopastirska skrb, po
drugi pa, proti njegovi volji, vroče razprave, ki so takrat pretresale Cerkve na Vzhodu.
Ciril Jeruzalemski se je rodil okrog leta 315 v okolici Jeruzalema in je v mladosti
prejel odlično leposlovno vzgojo, ki je bila pozneje temelj za njegovo veliko kulturno
usmerjenost v študij Svetega pisma. V duhovnika ga je posvetil škof Maksim. Po njegovi
smrti, je leta 348 vpliven škof Acacio iz Cezareje v Palestini, posvetil v škofa.
Kmalu po škofovskem posvečenju, se je uprl svojemu škofu posvečevalcu Acaciju, ki
je zastopal stališča duhovnika Arija. Spor je potekal na rani nauka, pa tudi na ravni
pranih pristojnosti, ker je spadal po metropolita Acacia. V obdobju dvajsetih let
je bil trikrat v izgnanstvu, od koder se je vrnil 378, po smrti cesarja Valenteja,
ki je zagovarjal arijanska stališča. Umrl je leta 387. Od njegovih številnih spisov
so se ohranili naslednji: 24 slavnih katehez iz leta 350, od katerih jih je imel 18
za katehumene v baziliki Svetega groba, zadnjih pet pa je posvečenih nauku in delitvi
zakramentov. V svojih katehezah je krščanski nauk podajal tudi kot polemični pogovor
s pogani, kristjani iz judovstva in manihejci. Nauk pa je podajal kot dokazovanje
uresničitev starozaveznih obljub v zelo slikovitem jeziku. Zanj je bila kateheza silno
pomemben sestavni del bogoslužja krščanske skupnosti, v katerem se je porajalo duhovno
življenje bodočih kristjanov. Na doktrinalni ravni, torej s stališča vsebine krščanskega
nauka, pa Ciril Jeruzalemski v katehezah in govorih razlaga jeruzalemsko veroizpoved
tako, da razlaga razne zvrsti knjig Svetega pisma, ki so med seboj v sozvočju, najprej
knjige stare zaveze, nato pa spisi stare in nove zaveze. Takšen pristop bo pozneje
silno jasno opisal sv. Avguštin, ko bo dejal, »da je stara zaveza zagrinjalo nove,
v novi zavezi pa se razodeva stara zaveza«. Moralna razsežnost Cirilovih katehez pa
celovito podaja globoko edinost in notranjo povezanost celotnega krščanskega nauka.
Sveti Ciril Jeruzalemski vernikom in katehumenom vešče poda verske resnice na način,
da te spodbujajo k spreminjanju poganskih drž in so temelj novega življenja v Kristusu,
ki je dar zakramenta krsta. Podobno velja za razlago obhajanje zakrametnov. Kot primer
izredno izdelane kateheze je papež Benedikt navedel odlomek iz kateheze o smrti, ki
jo sv. Ciril Jeruzalemski takole razlaga katehumenom in kristjanom: »Skrivnost smrti
in rojstva, ta krstna voda odrešenja je za vas bila hkrati grob in mati. Za vas čas
smrti sovpada s časom za rojevanje: eden sam in isti čas je v vas uresničil oba dogodka,
smrt in rojstvo!«Lepo pozdravljam vernike iz Čateža ob Savi v Sloveniji!
Vaše romanje v mesto, ki sta ga posvetila apostola Peter in Pavel, naj poživi
vašo vero in zvestobo do Cerkve. Naj vas vedno spremlja moj blagoslov!