Srečanje Svetega očeta z mladimi v Asiziju

(19. junij 07 RV) - Srečanje papeža Benedikta XVI. z mladimi na ploščadi pred baziliko Svete Marije Angelske v kateri stoji cerkvica Porciunkola, je potekalo v okviru celotnega pastoralnega obiska, namreč praznovanje 800-letnice spreobrnjenja sv. Frančiška Asiškega.
Papež je na začetku pogovora z mladimi dejal, da jih s sv. Frančiškom sprejema Marijino srce, »Devica, ki je postala Cerkev«, kot jo je rad klical sv. Frančišek. Frančišek je bil zelo navezan na cerkvico Porciunkolo. Bila je med prvimi, ki jo je popravil v prvih letih po spreobrnjenju. V njej je poslušal in premišljeval evangelij poslanstva. Takoj na začetku je Porciunkola postala »generalni štab« novega reda, kjer so se zbirali prvi bratje kot v materinem naročju, se notranje obnavljali, da bi potem z novim apostolskim poletom odšli v svet. V Porciunkoli je zadobil posebno milost za vse brate, »veliko odpuščanje«, ki ga vsi tako potrebujemo. Tukaj je tudi doživel svoje srečanje »s sestro smrtjo«.
Ta tako strnjen in veličasten opis kraja je bil le okvir vsebine celotnega srečanja, ki je bilo za Svetega očeta vrhunec njegovega apostolskega potovanja v Asizi ob 800-letnici spreobrnjenja sv. Frančiška. Ta veliki svetnik govori vsem skozi vsa stoletja. On se je spreobrnil, ko je bil na višku svojih življenjskih moči, izkušenj in sanj. Prvih 25 let je preživel, ne da bi našel smisel svojemu življenju. Nekaj mesecev pred smrtjo bo to obdobje označil kot čas, »ko je bil v grehih«.
Na kaj je mislil Frančišek, ko je govoril o grehih? Sveti oče je nato na osnovi več življenjepisov o Asiškem Ubožcu nizal vzporednice med mladim Frančiškom in današnjo mladino. Frančišek je bil bolj razposajen, vesel, igriv, pojoč, velikodušen od vrstnikov. V tem je zelo podoben današnji mladini, ki se hodi zabavat tudi v bližnja mesta, ki je polna pobud, kako preživeti konec tedna. Danes mnogi brskajo po spletu in iščejo stike in vesti vseh vrst. Žal je vse preveč tudi takih mladih, ki iščejo prazna in rušilna miselna področja v umetnih rajih mamil. Kako naj bi zanikali, da je tudi danes veliko mladih, ki od blizu sledijo Frančišku pred njegovim spreobrnjenjem? Za takim načinom življenja je vedno želja biti srečen, ki je doma v vsakem človeškem srcu. Toda, ali takšno življenje lahko prinese pravo srečo? Frančišek je gotovo ni našel.
Druga vzporednica, ki jo je Sveti oče jasno orisal, je bila Frančiškova skrb za lastno podobo, za primerno prepoznavnost, kot bi danes rekli. V to skrb se često prikrade, oholost, sebičnost, pretirano iskanje samega sebe in celo volja poteptati druge. V takih dilemah in miselnih precepih se je Frančišek modro vprašal: »Kdo ti je lahko bolj koristen: gospodar ali služabnik?« V sebi je čutil skrivnosten odgovor: »Zakaj se zadovoljiti z odvisnostjo od ljudi, ko pa je Bog pripravljen sprejeti te v svojo hišo in v svojo kraljevsko službo?«
Tretja močna vzporednica med Frančiškom in današnjo mladino je vprašanje resnice. Danes je težko razločevati resnico. Tukaj nas misel takoj povede k Pilatovemu vprašanju: »Kaj je resnica?« To je vprašanje skeptika, dvomljivca. Ker resnice ni mogoče spoznati, se ravnajmo na najbolj praktičen možen način, kaj je najbolj učinkovito. Če dejansko živimo le glede na možnosti nekega trenutka, brez resnice, izgubimo vsako merilo za resnico in izgubimo tudi temeljni notranji mir, ki je lahko samo resnica. Kristjani pa vemo, da je Kristus resnica in ta resnica se je uresničila v življenju svetnikov tekom vseh stoletij. Svetniki so velikanski pramem luči in resnice v zgodovini človeštva. Oni so dejanski dokaz, da je Kristus življenje, da je pot in resnica! Zato imamo pogum reči »da« Kristusu. Tvoja resnica je preverjena v življenju tolikih svetnikov. Zato hodimo za Teboj!
Frančišek je storil tako. Korak za korakom se je dal voditi h Kristusu. Njegovo srečanje s Kristusom je bilo tudi njegovo približevanje revežem in gobavcem. V vsem tem procesu ga je milost na poseben način oblikovala in prežemala. Frančiskov pogovor s Križanim je sestavni del njegovega spreobrnjenja, je podoba Kristusa Križanega in Vstalega, je podoba Cerkve, ki stalno govori z nami. Cerkev in vsak kristjan stalno živi od tega srečanja. Ko je Sveti oče te velike stvarnosti razgrnil pred mladimi, jih je povabil: »Dragi mladi, pustimo se srečati s Kristusom!« Zaupajmo mu, poslušajmo njegovo Besedo. Vsakdo, ki sprejme Kristusa je tudi človek Cerkve, kot je bil to sv. Frančišek Asiški. Dragi mladi, je zaključil papež Bendikt XVI. svoj pogovor z mladimi, vaša množična prisotnost mi pravi, da Frančiškov lik nagovarja tudi vaša srca. Zato vam z veseljem izročam njegovo sporočilo, predvsem pa njegovo življenje in njegovo pričevanje. Odprite vaša srca Kristusu, kot sv. Frančišek, brez strahu, brez računice in brez pridržkov.