Sveti oče sprejel člane Papeškega sveta za kulturo

VATIKAN (15. junij 07 RV) - Na Papeškem svetu za kulturo je te dni potekal 25. študijski shod ob 25.-obletnici ustanovitve te papeške ustanove, ki jo je, 20. maja 1982, ustanovil papež Janez Pavel II., s pismom kardinalu Agostinu Casaroliju, takratnemu Državnemu tajniku Njegove Svetosti. S tem dejanjem je uresničil eno naročil 2. vatikanskega cerkvenega zbora in zamisel svojega predhodnika papeža Pavla VI., ki si je dialog s kulturo zastavil kot osebno nalogo ves čas svojega pontifikata.
»Zgodovina Cerkve je neločljivo povezana z zgodovino kulture in umetnosti.« S temi besedami je papež Benedikt XVI. danes v Dvorani papežev sprejel člane Papeškega sveta za kulturo in udeležence 25. študijskega shoda. Odnosi med Cerkvijo, kulturo in umetnostjo so danes še bolj soodvisni zahvaljujoč čudovitemu razvoju sredstev obveščanja in vedno bolj gosti mreži družbenih odnosov. Zato je za Cerkev toliko bolj nujno podpirati razvoj kulture tako, da razvija človeške in kulturne sposobnosti ljudi, sporočila in vsebine. To pa toliko bolj, ker je danes kultura sredi procesa globalizacije, ki ga je potrebno pozorno spremljati, ker se sicer lahko obrne proti človeku in ga osiromaši, namesto da bi ga obogatil. Tudi s tega vidika je izziv, s katerim se mora spoprijeti današnja evangelizacije, dejansko ogromen. Sveti oče je posebej naglasil, da je zgodovina Cerkve dejansko zgodovina kulture in umetnosti, in naštel vrhunske umetnine, kot so Summa Theologiae sv. Tomaža Akvinskega, Dantejeva Božanska komedija, katedrala v Chartres-u, Sikstinska kapela in Bachove Kantate. Če so to vrhovi sinteze med vero in kulturo, je še dejal papež, se ti srečujeta vsak dan v življenju in delu vseh krščenih v tisti skriti umetnini, ki je ljubezenska zgodba vsakega kristjana z živim Bogom in brati, v veselju in naporih hoje za Jezusom Kristuom v vsakdanjosti našega bivanja. Medsebojna odprtost med kulturami je danes bolj kot kdajkoli poprej, je zaključil papež svoj nagovor članom Papeškega sveta za kulturo, privilegirano področje za pgovor med ljudmi, ki iščejo pristen humanizem, ki presega razlike, ki nas ločujejo.