Sveti oče sprejel člane Upravnega odbora Fundacije Populorum progressio

(14. junij 07 RV) - Papež Benedikt XVI. je v Konzistorialni dvorani dopoldne sprejel člane Upravnega odbora Samostojne papeške fundacije »Populorum progressio« za Latinsko Ameriko.
Na začetku svojega govora je dejal, da z veliko ljubeznijo pozdravlja škofe iz celine upanja, kot je sam imenoval Latinsko Ameriko med svojim zadnjim potovanjem v Brazilijo. Posebej je še pozdravil prisotne italijanske škofe, ker njihova škofovska konferenca veliko prispeva v blagajno fundacije Populorum progressio. Tako lahko upravičeno rečemo s sv. Ignacijem Antiohijskim, da Rimska Cerkev predseduje v ljubezni. Sveti oče se je zahvalil tudi vsem ostalim dobrotnikom, ki omogočajo delovanje te ustanove.
Fundacijo »Populorum progressio« je pred petnajstimi leti ustanovil papež Janez Pavel II. Odgovornost zanjo je prevzel Papeški svet Cor Unum, ki usmerja pobude za dobro domorodcev, revnih kmečkih množic in potomcev afriških sužnjev v Latinski Ameriki in na Karibih. Papež je tako hotel pomagati ljudstvom, ki so zvesta svoji starodavni kulturi, ki pa se s težavo vključujejo v sedanjo kulturo in jim grozi razkroj njihovih izročil, ki jih Cerkev želi ohraniti v moči evangelijske resnice. Tako je fundacija sad papeževe občutljivosti za može in žene, ki največ trpijo v naši družbi. To delo, ki traja že petnajst let se mora nadaljevati, je dejal papež Benedikt XVI., na osnovi načel, ki so lastna prizadevanju za dostojanstvo vsakega človeškega bitja in za borbo zoper revščino.
Sveti oče je nato v govoru navedel tri ključne značilnosti Fundacije Populorum progressio. Prva je ta, da razvoj narodov mora imeti kot pastoralno načelo celoviti pogled na človeško osebo, kar drugi člen Statuta te fundacije imenuje »celoviti razvoj«. Papež Pavel VI. v svoji okrožnici Populorum progressio to imenuje »strnjen humanizem, ki ga prežemajo duhovne vrednote in Bog, ki je njihov izvor, in želi, da te vrednote odprto zmagujejo«. Takšen celoviti razvoj in zamisel napredka nujno tudi upošteva družbeno in materialno razsežnost življenja, pa tudi oznanjevanje vere, ki daje človeku poln smisel njegovega biti. Vemo namreč, da je človekova največja revščina pomanjkanje upanja, odsotnost Očeta, ki daje smisel človekovemu bivanju.
Druga značilnost Fundacije Populorum progressio pa je njena metoda dela, model celotnega ustroja pomoči. Predložene projekte prouči Upravni odbor, ki ga sestavljajo škofje iz raznih dežel Latinske Amerike, ki stvarno presodijo vrednost in učinkovitost projektov, ker poznajo okoliščine. Tako se po eni strani izognejo določenemu paternalizmu, ki je vedno ponižujoči za reveže, ker uničuje njihove pobude, po drugi pa namenjajo pomoč tistim načrtom, ki so dejansko najbolj potrebni in največ obetajo. Tak način odločanja se tudi izogne zapletenim in dolgotrajnim birokratskim procesom.
Tretja značilnost delovanja Fundacije pa je, da deluje sredi velikih potreb v duhu »Cerkve upanja«, ki v sebi čuti dolžnost, da se bori za dostojanstvo vsakega človeka, za resnično pravičnost in zoper revščino, ki tare naše sodobnike. Latinska Amerika, je dejal na koncu govora papež, je bogata celina z naravnim bogastvom, kjer morajo razlike na ravni življenja dati prednost delitvi dobrin, kakor je to pokazal cestninar Zahej v evangeliju: Gospod, polovico svojega premoženja dam ubogim, in če sem koga v čem prevaral, mu četverno povrnem (Lk 19,8). Tako ravnanje bo najboljši odgovor sekularizaciji, širjenju verskih ločin in pohujšanju tolikih bratov v veri. Zato so potrebne skupnosti, ki bodo enotne v veri, kot je bila Sveta Družina v Nazaretu, ki bodo vsedelo pričevale o srečanju z Gospodom, ki je luč vsem, ki iščejo bolj dostojno življenje.