Sveti oče sprejel udeležence Splošnega zasedanja Caritas Internationalis

VATIKAN (8. junij 07 RV) – Papež Benedikt XVI. je včeraj spregovoril delegatom, ki so se zbrali na 18. splošnem zasedanju Mednarodne Karitas. Poslanstvo mednarodne dobrodelne organizacije je Sveti oče povezal s poslanstvom Cerkve. Dobrodelna dejavnost Karitas po papeževih besedah pomeni poklicanost k sodelovanju v poslanstvu Cerkve. Tako je Sveti oče vse navzoče pozval, da v tej poklicanosti po vsem svetu neprestano širijo Božjo ljubezen, ki je bila po Svetem Duhu vlita v njihova srca. Pojem caritas nas vodi v samo srce krščanstva, vodi nas v Kristusovo srce, iz katerega pritekajo reke žive vode, je poudaril papež in dodal, da v delu Mednarodne Karitas vidi sadove Kristusove ljubezni. Nato je izpostavil teološko podlago karitativne dejavnosti. Dobrodelnost moramo razumeti v luči Boga, ki je caritas. Bog je namreč svet tako močno ljubil, da je dal svojega edinega Sina (Jn 3,16). Iz tega sledi spoznanje, da je največja izpolnitev ljubezni v darovanju same sebe. To je tisto, kar Mednarodna Karitas želi doseči v svetu, je poudaril Sveti oče in dodal, da v srcu organizacije živi požrtvovalna Kristusova ljubezen. V Cerkvi se mora vsaka oblika dobrodelnosti neprenehoma sklicevati na svoj vir, ki je Kristus. V nadaljevanju svojega govora delegatom Mednarodne Karitas je Benedikt XVI. osvetlil praktične posledice, ki izhajajo iz teološke podlage dobrodelnih organizacij. Najprej je poudaril, da vsako dobrodelno dejanje mora temeljiti na osebni izkušnji vere, kar vodi k odkrivanju Boga, ki je Ljubezen. Vsi, ki delajo v Karitas, so poklicani, da pred svetom pričujejo za ljubezen, je povedal papež. Vsako dobrodelno dejanje namreč mora postati podoba razdajanja, ki odseva Kristusa. Šele na ta način bodo dejanja postala resnično vredna človeka, ki je ustvarjen po Božji podobi. Resnično živeta dobrodelnost pospešuje rast v svetosti. Nato je Sveti oče izpostavil univerzalnost dobrodelnosti Cerkve, saj Bog ljubi vsakega. Dobrodelne dejavnosti morajo biti povezane s prizadevanji za družbeno pravičnost. Vendar pa spreminjati nepravične družbene strukture samo po sebi ni dovolj, kajti ne zagotavlja posameznikove sreče. Velike probleme današnjega časa, na primer globalizacija, kršenje človekovih pravic, nepravične družbene strukture, ni mogoče rešiti brez osrediščenosti na najgloblje človekove potrebe, kot so dostojanstvo in blagostanje posameznika ter predvsem potreba po večnem odrešenju, je zaključil svoj govor papež Benedikt XVI. na srečanju Mednarodne Karitas v Rimu.