Govor Svetega očeta v Lateranu

(8. junij 07 RV) - Sinoči se je na trgu sv. Janeza v Lateranu zbrala velika množica vernikov k maši, ki jo je daroval Sveti oče na praznik Svetega Rešnjega Telesa in Krvi. Po slovesni maši so se jim pridružili mnogi verniki vzdolž ulice Merulana po kateri se je vila telovska procesija do bazilike Svete Marije Velike.
Sveti oče je sinoči začel svoj nagovor med slovesno sveto maši z verzi iz pesmi slednice: Nauk dan je za kristjane, // kruh tedaj meso postane, // vino pa postane kri. Papež je nato v nagovoru takoj prešel na štiri osrednje teološke tematike.
Prva je ta, da je Evharistija vedno Skrivnost vere, kot duhovnik pri vsaki maši vzklikne po povzdigovanju. S tem vzklikom verniki oznanjajo skrivnost, ki jo obhajajo in izražajo svoje čudenje vpričo dejstva, da je kruh postal Jezusovo telo in vino njegova kri, torej nova stvarnost, ki presega vsako človeško razumevanje in spoznanje. In prav zato, ker je Evharistija skrivnost, ki presega naše spoznanje, se ne smemo čuditi, če danes mnogi s težavo sprejemajo resnico, da je Kristus dejansko prisoten v Evharistiji. Drugače skoraj ne more biti. To je bilo očitno v Kafarnaumu, ko je Jezus prvič govoril, da bo dal samega sebe v hrano za mnoge. Tedaj so Judje govorili, da je njegova beseda trda, in mnogi so ga zapustili. Zato Evharistija je in ostaja protislovno znamenje, ker Bog, ki je postal človek in je daroval za nas svoje življenje, postavi v krizo človeško modrost.
Drugo veliko teološko temo Evharistije, je nadaljeval Sveti oče, lepo izrazi tale verz pesmi slednice: Angelska je, glejte, hrana // potnikom v popotnjo dana, // kruh resničen za kristjana. Evharistija je poseben kruh za vse tiste, ki so s krstom bili rešeni suženjstva in so postali sinovi; je kruh, ki jih hrani na poti skozi puščavo človeškega bivanja. Kakor je bila mana za Izraelce, tako je Evharistija za kristjane nujno potrebna hrana na poti skozi puščavo tega sveta, ki ga še bolj osušijo ideološki in gospodarski sistemi, ki ne pospešujejo življenja, ampak ga prej mrtvičijo. Puščava je svet, kjer pogosto vlada logika oblasti in imeti namesto služenja in ljubezni; to je svet, kjer često zmaguje kultura nasilja in smrti. Toda Jezus nam prihaja naproti, kot tisti, ki je kruh življenja.
Tretja pomembna teološka tematika pa je, da je Evharistija dana vsem ljudem in je za vse človeštvo. Če je na Veliki četrtek posebej naglašen tesen odnos med Zadnjo večerjo in Jezusovo smrtjo na križu pa praznik Telovo s procesijo in skupnim češčenjem Najsvetejšega posebej naglasi dejstvo, da se je Kristus daroval za vse človeštvo. Četrti vidik pa je Sveti oče izvedel iz evangeljskega poročila, kako je Jezus v puščavi pomnožil kruh in ribe. Tedaj je Jezus vprašal učence, koliko kruha in rib imajo za množico. Tisto malo, kar so imeli, je bilo dovolj za čudež. To pomeni, da Kristus od nas vedno pričakuje naš, tudi skromen prispevek, ki pa je nujno potreben, da ga spremeni v dar ljubezni za vse. Kristus tudi nas danes spodbuja, da si prizadevamo in delujemo v prvi osebi. Zato je Evharistija povabilo k svetosti in da postanemo dar našim bratom in sestram, ker je vsak od nas poklican, da je skupaj z Jezusom kruh, ki se lomi za življenje sveta, je zaključil Sveti oče svoj nagovor sinoči med mašo na praznik Svetega Rešnjega Telesa in Krvi.