Marija Magdalena najde prazen grob

(30. maj 07 RV) - Prvi dan v tednu pride Marija Magdalena navsezgodaj, še v temi, h grobu in vidi, da je kamen odvaljen od groba, poroča evangelist Janez (20,1). Marija Magdalena je torej spoštovala soboto in sobotni počitek. Počakala je na nedeljo in se še v temi odpravila h grobu. Kako je preživela tisto soboto, ne vemo. Vemo le, da ljubezen do Jezusa v njej ni umrla. Ravno nasprotno, vstala je navsezgodaj in je tako sebi dokazala, da bo spomin na Jezusa ostal živ in bo kljuboval času. Marija Magdalena se je zavedala, da je pred srečanjem z Jezusom živela brez ljubeni, On pa jo je sprejel, ji odpustil njene grehe, ji vrnil upanje in doprl življenje. Po križanju pa so se pojavili številni dvomi. Zato je zgodaj odšla h grobu, da bi objokovala to veliko ljubezen in odhod Učenika. Vse je kazalo, kakor da žalostv v njej zmaguje. Njena žalost je bila tako velika, da ni prepoznala Učenika, ko je stal pred njo, poroča evangelist Janez (20,14).
Dovolj je bilo, da jo je Jezus poklical po imenu: Marija! Njegov glas je bil povod za pravo izpoved vere: Rabuni! Učenik! V tistem trenutku se je vanjo vrnil del raja, ki ga je že koraj izgubila. Njena ljubezen je ponovno zaživela, bila je še močnešja kot poprej! Iz evangeljskega poročila bi lahko zaključili, da ga je hotela imeti le za sebe. Toda Vstali Učenik ji pove, da mora iti k svojemu in našemu Bogu. Njo pa je poslal k učencem in jim je sporočila, da je videla Gospoda in to, kar ji je povedal (20,19). Poslal jo je torej, da učencem sporoči veselo novico, da je Kristus vstal!S tem poslanstvom je Vstali Gospod Marijo Magdaleno postavil v svet vstajenja, v novo življensko danost in v nov način bivanja. Iz žalosti je v trenutku prestopila v svet življenja in veselja. Vera v Kristusovo in naše vstajenje je stvarnost, ko iz žalosti in trpljenja stopimo v Raj. Kristjan ne stopa v Raj po trpljenju, tudi ne jutri ali čez deset let, ampak danes in tukaj, ko je reven in križan, ker za kristjana velja Jezusova beseda desnemu razbojniku: Resnično povem ti, še danes boš z menoj v raju (Lk 23,43).